Anže Pirnat, sirar: “Stik s strankami mi izjemno veliko pomeni”

Anže Pirnat je mlad fant, ki že od nekdaj ve, kaj si želi. Energičen in ambiciozen mladostnik, ki stvari, katere si zamisli, tudi uresniči. Izpelje. Ideje dejansko v praksi realizira.

Kot veliki ljubitelj sirov je zamisel, ki jo je razvil in predstavil v poslovnem načrtu, katerega je pripravil za maturo, tudi uresničil. “Zapisane stvari sem skušal tudi praktično udejanjiti,” navdušeno pove Anže in pri tem doda: “Pol leta sem se tudi učil v sirarni.” V želji po novih znanjih in izkušnjah, ki bi mu pomagale pri uresničitvi in pa dejanski konkretizaciji začetne ideje, se je odločil za delo in pa spremljanje dogajanja v sirarni. Odločitev, ki mu je izjemno pomagala pri dejanskem prenosu zamisli in želja v prakso. “Pustil sem faks in odprl sirarno.”

“Vse česar se loti, mu uspe,” je bila misel, ki me je nemudoma spreletela ob poslušanju njegovih besed. Kot bi govorila z osebo, ki ne pozna preprek ali kakršnih koli težav. Kot bi ne poznal padcev ali začasnih neuspehov, ampak niza uspeh za uspehom.

Zadnji dve leti pa sta bili tudi zanj svojevrsten izziv. Zgodile so se stvari, ki naj bi se prej ali slej, na takšen ali drugačen način zgodile vsakomur, ki se odloči stopiti na podjetniško pot. Preizkušnje, iz katerih je zahvaljujoč zmožnosti hitrega odziva in pa prilagajanja spreminjajočim se razmeram, izšel še močnejši. Z še več zagona in upanja v boljšo prihodnost.

Občutek imam, kot bi se v zadnjem času iskali in poizkušali vedno novi in novi okusi. Kljub temu, da določena kombinacija sestavin in pa okusov morebiti na prvi pogled ne zgleda ravno obetavna, se lahko v praksi izkaže povsem drugače. Kot izjemno zanimiva kombinacija okusov, ki ne le da predstavlja poizkus in kot takšen novost, ampak morebiti celo nov artikel, ki bo s strani potrošnikov sprejet z navdušenjem.

Če govoriva o našem segmentu, torej o segmentu mlečnih izdelkov in pa sirarstva, se je na področju okusov vse razvijalo do pojava koronavirusa. Naša dejavnost je temeljila na oskrbi hotelov in pa prodaje na ljubljanski tržnici, nekaj prodaje je bilo tudi direktno na sejmih.

Sama Ljubljana živi od turizma. Dokler se je razvijal turizem, se je z roko v roki razvijala tudi kulinarika, saj sta segmenta nekako povezana. Po napovedih in pričakovanjih, naj bi bilo leto 2020 tisto leto, ko naj bi Slovenija dobila dodatna priznanja in pa prepoznavnost, kar bi tudi v prestolnico privabilo nov segment turistov, nove stranke in s tem veliko rast. Pojavila se je korona in stvari so se spremenile.

Uspeli smo se prilagoditi in ravno v za nas najtežjem obdobju, se povezati in začeti sodelovati z Jarino. Nastal je splet okoliščin, ki je pomenil tudi naš odskok in vstop v večjo trgovsko verigo.

Ljudje se soočamo z najrazličnejšimi zdravstvenimi tegobami in pa težavami, med katerimi so tudi številne alergije. V upanju za nasvet, izkušnjo drugih, ki bi nam pomagala v spopadanju z nevšečnostmi se po pomoč obrnemo na splet, kjer lahko preberemo številna priporočila, katera živila izločiti iz jedilnika. Pogosto se med navedenimi znajdejo ravno mlečni izdelki in pa sladkor.

Začeli smo pred šestimi leti in takrat smo imeli poplavo sadnih jogurtov. Danes je precej drugače, saj jih pri nas skorajda več ne izdelujemo. Oziroma, izdelujemo jih zelo malo. Povečala pa se je prodaja skut, navadnih jogurtov, čvrstih jogurtov in grških navadnih jogurtov. Izjema je sadni jogurt borovnica.

Glede na to, da naše izdelke prodajamo na Ljubljanski tržnici, se prilagajamo razmeram in pa povratnim informacijam, ki jih prejemamo s strani kupcev. Kupci vedno iščejo celostno ponudbo in vedno pogosteje se pojavljajo raznorazne težave s sladkorji. Dandanes je že moč opaziti, da je segmentu sladkarij in pa sladkih pijač prodaja upadla. Ljudje se vedno bolj obračajo k naravi.

Pri nas smo se odločili za predelavo kozjega mleka. Smo ena redkih kmetij, ki prodajamo kozji kefir. Delamo še kozji mladi sir, kozji jogurt, kozji zorjeni sir in pa kozjo skuto. Kozje mleko odkupujemo, saj imamo vsega skupaj okoli 75 krav in pa nekaj bikov, kozjereja pa je izjemno zahtevna. Letos spomladi, ko je bila najnižja mlečnost koz, so bile določene težave, saj smo tako rekoč »pokupili kozje mleko po celi Sloveniji«.

Brala sem, da naj bi maščobo iz mlečnih izdelkov sprva »odvzeli« in jo kasneje po želji tudi umetno dodajali.

Tovrstni proces se dogaja v industrijski proizvodnji, naša sirarna pa tega več ne dela. Če izdelek ne bo kakovosten, ga potrošniki ne bodo kupili. Danes se sicer zelo malo govori o tem, sam pa upam in pričakujem, da se bo tudi to sčasoma spremenilo. V mislih imam polnovredno živilo. Če se odločimo za malico zaužiti jogurt in pa sadje, smo roko na srce v kratkem že nekako lačni.

Pri nas si želimo, da bi potrošnik pojedel kakovosten obrok in da po njemu ne bi začutil lakote. Zato smo se odločili za izdelavo čvrstih polnomastnih jogurtov, saj si želimo, da bi potrošniki hrano, ki jo pojedo, tudi porabili in imeli ob tem občutek sitosti ter energijo. Vsekakor pa v našem primeru ne gre za prekomeren vnos maščob.

Feta sir, albuminska skuta in pa sir za žar, so med potrošniki zelo priljubljeni izdelki. Kakšne pa so njihove prednosti, posebnosti, specifike? Morebiti učinkovanja ali na kakšen način jih lahko v poletnih mesecih kombiniramo z ostalimi živili, da ohranijo kar se da njihove prednosti?

Prednost zgornje naštetih izdelkov je ta, da so izdelki z zelo nizko vsebnostjo maščob in so zato še posebej primerni za poletno uživanje tako v solatah kot samostojno. Velikokrat pa se pojavljajo na žar ploščah.

So obdobja, ko določeni izbrani izdelki postanejo izjemno popularni in priljubljeni. Našemu organizmu v poletnih mesecih prija morebiti povsem drugačna hrana, kot jo potrebuje in mu ustreza v hladnejših dneh, kar na svojevrsten način prispeva k izboru živil. Veliko je faktorjev, ki vplivajo na priljubljenost in pa povpraševanje po določeni hrani.

Vsekakor. Pri proizvodnji je treba bit fleksibilen. Vsekakor je pomembno investirati v znanje in pa izobraževanje.

Največ mi pomeni, da imam lahko direkten stik s strankami in to sem v zadnjem času najbolj pogrešal. Na eni strani so bili ukrepi, na drugi strani pa imam iskreno povedano preveč dela, da bi bil lahko prisoten vsak dan še na tržnici, saj sva z ženo konstantno v sirarni. Na tržnici imava zelo dragoceno pomoč prodajalke in tako nekako dostop do informacij, kaj je tisto, kar si trg želi. V poletnih mesecih je zaradi dopustov manj ljudi, ampak so mi vse informacije, ki jih dobim na tržnici v zelo veliko pomoč pri proizvodnji. Kritika mi zelo veliko pomeni. Kritika, ki je argumentirana, mi omogoča, da lahko program prilagodim in se razvijam.

Včasih si mislim, kako je bilo težko, ko je pred časom na trg prišla konkurenca, ki je potrošnikom ponudila izdelke po grško, vendar sem jim po svoje tudi hvaležen, saj so nam omogočili, da smo se tudi mi razvili in napredovali.

V moji panogi je veliko odvisno od tega, v katero smer se bo razvijal turizem.

Jarina nam je že prišla precej nasproti in upam, da se bodo stvari še razvile. Imajo projekt, v katerem vidim izjemno velik potencial, vključena je tudi mlada ekipa, ki ve, kaj si želi, zato sem prepričan, da so na dobri poti, in srčno upam, da jim uspe.

Avtorica: Petra Petravič; Foto: Arhiv Anžeta Pirnata

Zadruga Jarina pod svojim okriljem povezuje številne lokalne pridelovalce. Vsak teden bomo na našem portalu predstavili enega izmed njih, zato lepo vabljeni, da jih spoznate še na drugačen način.

Projekt Lokalno je zdravo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.