Alzheimer caffe: Kako živeti aktivno življenje z demenco

Na decembrskem pogovornem srečanju, ki nosi ime Alzheimer caffe, je pogovor tekel o tem, kako živeti aktivno življenje z demenco. Temo tokratnega srečanja, ki ga je vodila Cveta Zalokar, je pripravila Elizabeta Štrubelj, višja delovna terapevtka, ki je zaposlena v Psihiatrični kliniki Ljubljana in se dnevno srečuje z osebami z demenco. Predstavila nam je aktivnosti, ki se lahko izvajajo pri različnih stopnjah demence. Poudarila je da je za naše možgane najbolj pomembno gibanje.

V sodelovanju z Domom upokojencev Domžale, Društvom Spominčica, podružnice Domžale, in Knjižnico Domžale enkrat mesečno potekajo pogovori o demenci, ki nosijo ime Alzheimer caffe. Pogovori so namenjeni vsem, ki se na kakršenkoli način srečujejo z boleznijo demence. Z Elizabeto Štrubelj, višjo delovno terapevtko s Psihiatrične klinike v Ljubljani je pogovor potekal v četrtek, 13. decembra 2018, v Kavarni Vej’ca, ki se nahaja v Domu upokojencev Domžale

Na tokratnem Alzheimer caffe-ju smo prisluhnili Elizabeti Štrubelj, višji delovni terapevtki, ki je izčrpno in s praktičnimi prikazi na projekcijskem platnu spregovorila o tem, kako aktivno živeti življenje z demenco. Predstavila je potek bolezni od začetnega, skozi srednji in zadnji stadij, ter kaj v vsaki od faz bolnik še zmore in česa več ne. Poudarila je pomen poznavanja bolezni, priznavanja in sprejemanja bolezni znotraj družinskega kroga in tudi informiranje ljudi v soseski ter ostalih svojcev. Spregovorila je kako pomemben je občutek varnosti za bolnika, da ima prosto pot za sprehajanje najprej v okolici, ko tega več ne zmore pa doma, na kak način se komunicira z bolnikom in nanizala nekaj preprostih aktivnosti, s katerimi lahko zaposlimo osebo z demenco (zlaganje brisač ali nogavic, sortiranje fižola …). Svojce in tiste, ki skrbijo za osebo z demenco pa je spomnila, naj vedno pomislimo, kako bi si sami želeli, da kdo skrbi za nas, če bi bili v bolnikovi koži.

V pogovoru je osvetlila tudi pogoste vedenjske in psihične spremembe pri bolnikih z demenco. Pri demenci gre za upad intelektualnih sposobnosti višjih možganskih funkcij (spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računanja, sposobnosti učenja, presoje, jezika in govora). Vedenjske in psihične spremembe se običajno pojavijo kot znak motenega zaznavanja vsebin mišljenja, motnje razpoloženja in vedenja. So spremljajoči simptomi bolezni, ki se pojavljajo pri več kot 95 % oseb z demenco. Posledice teh simptomov so hospitalizacija in farmakološko zdravljenje, manjša kvaliteta življenja in večje breme. Najpogostejše vedenjske in psihične motnje so agitacija, depresija, apatija in agresivnost. Udeleženci so spoznali, da spremembe vedenja in osebnosti oseb z demenco pogosto vplivajo na dinamiko medsebojnih odnosov v družini, zato je ključno, da bolnika z demenco sprejmemo z veliko mero potrpljenja, razumevanja in empatije …

Avtor: Miro Pivar; Foto: Miro Pivar; Video: Simona Pivar