Narava je najboljši učitelj, le dovoliti ji moramo

Vse premalo se zavedamo kako pomembno je, da imajo otroci v predšolskem obdobju stik z naravo vsak dan. Spontana igra izven učilnic, igralnic ali nakupovalnih centrov otroka brez večjih naporov uči iskanja rešitev in smernic za probleme, ki si jih je postavil sam. Prehiter tempo življenja, stres, slaba hrana in športna neaktivnost nas postopoma opominja, saj je vedno več otrok nemirnih. Vse več otrok ima previsoko telesno težo, nizko koncentracijo in samopodobo ter močno razdraženost, ki pa vodi do konfliktov v vrtcu, šoli in doma. 

V vrtcu Antona Medveda Kamnik se že kar nekaj časa zavedamo, da je ključni element pri ustreznem otrokovem razvoju sožitje in vzajemnost z naravo, zato tudi vsakodnevno zahajamo na travnik, polje ali v gozd. V tem okolju pa otroke »spustimo« in jim damo možnost »čutiti« zemljo, zrak, vodo, živali in rastline. 

Zaradi poplave raznovrstnih igrač in igre v zaprtih prostorih imamo za otroke na igriščih postavljene spiralne in visoke grede, čutne vrtičke, zeliščne skalnjake, jagodne nasade, sadno drevje in grmičevje z namenom, da se otroci učijo direktno z vsemi čutili.

Ker pa se zavedamo, da to še ni dovolj, in da moramo seči globlje smo letos že četrtič organizirali t.i. Štafeto semen, katere namen je gibanje za sejanje, izmenjavo in ohranjanje avtohtonih, tradicionalnih ter domačih vrst semen in sadik, v povezavi z Ekoci (Eko civilna iniciativa Slovenije). Otrokom smo približali kako pomembno je ohranjanje semen in ne kupovanje uvoženih vrst semen zelenjave, sadja in ostalih rastlin. Več let že otrokom prikazujemo kako se pridobiva semena kar direktno iz našega vrtčevskega vrtička (npr. peteršilja, solate, zelja idr.). S tem pa gojimo tudi spoštovanje do narave, ki pa se razvija le s pravim odnosom.

Še vedno pa moramo s prstom pokazati na najbolj ključno stvar, ki pa morda s prostim očesom ni opazna, in sicer ta, da smo otroke naučili spoštovanja rastlin, živali in soljudi. S projektom Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju smo določene smernice le ozavestili in jim dali pravi pomen. Vse premalo se zavedamo, da otroci in odrasli čas zase in za naravo potrebujemo. Ni dovolj, da se z njo samo okoriščamo, ampak ji moramo del sebe tudi vračati. Otroci to imajo v sebi, zato jim vzgojitelji poskušamo samo še željo potrditi. Skupaj s starši pa lahko dejansko način razmišljanja premaknemo še dlje, saj uči zgled in le ta lahko privede do kakovostne tradicije.

Se tudi vi spomnite vaše najljubše igre? Le kje je potekala? Verjamem, da zunaj.

In kje so otroci najbolj srečni, sproščeni, iskreni, nasmejani… ?

DA, prav tam, kjer lastne izkušnje in iskanje rešitev za probleme zaživijo najbolj, v gozdu in obronkih.

Zato bodite srečni, če otroci domov prihajajo nasmejani in umazani. Le tako se učijo življenja.

Avtor: Špela Rojc, mag.prof.pred.vzg.
Komentarji uporabnikov