Na Studencu imajo Veselico v dolini tihi

Vsakoletna domača predstava kulturnega poletnega festivala na Studencu pri Domžalah je nekaj posebnega, vsekakor pa svojevrsten gledališki dogodek. V letošnji predstavi Veselica v dolini tihi nastopa prek 80 igralcev in pevcev, po premieri bodo pripravili še petnajst ponovitev, gledalci pa vsakič napolnijo avditorij poletnega gledališča, ki sprejme nekaj več kot tisoč gledalcev.

Letos se je režiser in duša gledališča Lojze Stražar odločil za veseloigro s petjem v dveh dejanjih Veselica v dolini tihi, ki so jo krstno uprizorili minuli petek. Iz veseloigre je nastal imeniten muzikal, ki bo navduševal na tisoče gledalcev, ki jih z veseljem pričakujejo na Studencu. »Veselico« je napisal Roman Končar, igralec, scenarist in režiser, režiral pa Lojze Stražar. Premieri bo sledilo šest ponovitev v juliju in še devet v avgustu.

Veseloigra Veselica v dolini tihi, v kateri nastopa prek 80 igralcev in pevcev, je sodobna odrska postavitev z veliko humorja, zlasti pa ubranega petja in domače glasbe. V njej se je Končar približal našim ljudem in navadam, govorica igralcev pa je iz teh krajev in iz današnjega časa. Komedija na svojstven način postavi v razmislek številne humorne, pa tudi resnejše zaplete, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, kjer ne manjka težav.

»Avtor se je takih zapletov lotil na prikupen, šaljiv in všečen način,« je po predstavi povedal režiser Stražar. »To je predstava za sprostitev, še posebej pa ob ogledu na svoj račun pridejo ljubitelji ljudske in narodno-zabavne glasbe, za katere bo ogled predstave velik in prijeten praznični užitek. Posebnost je vsekakor v tem, da v predstavi v živo dejansko nastopa narodno-zabavni trio, posebnost pa so naši igralci in pevci, ki imajo odlične pevske in igralske sposobnosti. Naj omenim Evo Černe, Pio Brodnik, Metoda Palčiča, Roberta Vrčona, Marjana Buniča, Jureta Seška in številne druge.«

Župan Občine Domžale Toni Dragar je po premieri režiserju Lojzetu Stražarju izročil Nagrado občine za dolgoletno ustvarjalno delo in za pomembne sledi Poletnega gledališča na Studencu.

»Ta predstava je nastajala iz srca, kar se mi zdi najbolj pomembno,« je povedal avtor besedila Roman Končar. »Prvič sem se lotil takšnega zalogaja. Komedija Veselica v dolini tihi je nastala kot plod nekajletnega tesnega sodelovanja med Lojzetom Stražarjem in menoj – mimogrede, na Studencu sem delal priredbe domačih gledaliških predstav zadnjih petih sezon –, potem pa je v obeh zorela odločitev, da bi se lotil takega obsežnejšega besedila, še posebej ker dobro poznam ansambel in okolje poletnega gledališča. Začetek pisanja je bil sprva zelo težek, napisal sem že štirideset strani in jih nato vrgel v koš, potem je zadeva po osmih mesecih razmišljanja in snovanja lepo stekla vse do premiere.«

Avtor predstave Roman Končar (desno).

In kako je avtor zadovoljen s predstavo? »Vedno znova me preseneča pripadnost, srčnost in inteligenca nastopajočih,« odgovarja Roman Končar. »Letos so, tudi po zaslugi odličnega ozvočenja, naredili zelo velik korak naprej, tudi v tempu predstave, da ne govorim o nekem posebnem zanosu, ki ga daje sleherni posameznik v naši skupni veselici.«

In kakšna je vsebina tokratne Veselice v dolini tihi? Intelektualska in umetniška družina Balohovih se iz Ljubljane odpravi na kratke počitnice na podeželje k družini posestnika Klemena Jurčiča, kjer je svojo mladost kot rejenec preživel oče, operni pevec Tone Baloh. Tam, v vasi Dobje, naletijo na stare znance in na krajevne zaplete: na »odloženega« in malce zapitega novinarja Štamprla, ki »vse ve, a ga nič ne briga«, na podjetnika gostilničarja Jožeta, ki bi rad obnovil dvorec in v njem uredil igralnico ter na prizadevanja krajevnih kulturnikov, zlasti dveh pevskih zborov. Ženskega vodi gostilničarjeva žena Neža, moškega pa pevovodja Vinko, ki tekmujeta med seboj za prostor, kjer naj bi imeli vaje, in za naklonjenost poslušalcev. Tu je tudi predsednik krajevne skupnosti, ki previdno nasprotuje Jožetovi zamisli o igralnici v dvorcu in ima z njim drugačne načrte. V dogajanje je vključen tudi Klemenov sin Lojze, ki si prizadeva oblikovati glasbeno skupino po vzoru Lojzeta Slaka. Jožetovo zamisel s svojo umazano igro spodnaša župan občine Dobravje, ki samovoljno objavi razpis za oddajo propadajočega dvorca, v nasprotju s svojimi predvolilnimi obljubami in dogovorom z gostilničarjem Jožetom. V dogajanje se vključijo Balohova Geni, glasbenica in doktorica znanosti, ki je zaposlena na ministrstvu za kulturo, njuna hči Sara, bodoča pravnica in operna pevka, novinar Štamprle in celo kriminalist Porenta, ki raziskuje sumljivo ozadje dogajanja v zvezi z razpisom. Zaplet se razreši tako, da udeleženci s skupnimi močmi razkrinkajo županovo koruptivno vedenje in delovanje. Na veselici, na kateri združena zapojeta oba pevska zbora, zvemo o odločitvi oblasti, da se dvorec Dobje vrne krajevni skupnosti, ki ga bo namenila za kulturno in drugo krajevno dejavnost. K materialni uresničitvi projekta pa bo pomagal pravi »stric iz ozadja« (ki je kraju pripravljen pomagati dejavno, ne zgolj z dvomljivo gostobesednostjo), Klemenov stric Pavle iz Amerike, ki z odvetnikovim pismom del svoje zapuščine nameni prav krajanom Dobja. Celotno dogajanje je pretkano z ljudskim humorjem, s subtilno romantično zgodbo med Saro in Lojzetom ter z dobro glasbo.

V predstavi s svojim pevskim in igralskim stasom sodeluje tudi Eva Černe.

Po premieri je župan Občine Domžale Toni Dragar Lojzetu Stražarju izročil Nagrado občine za dolgoletno ustvarjalno delo in za pomembne sledi Poletnega gledališča na Studencu. Vsem nastopajočim je iskreno čestital za njihov prispevek v predstavi Veselica v dolini tihi in jim izročil sončnico.

Premiere se je udeležilo nekaj pomembnih ljudi, med njimi Ivanka Slak, žena pokojnega Lojzeta Slaka, nekateri člani kvarteta Fantje s Praprotna, slovenski poslanec v evropskem parlamentu Lojze Peterle, domžalski častni občan dr. Miroslav Stiplovšek in drugi.

Še nekaj o pomembnih ustvarjalcih predstave. Za sceno je poskrbel Jože Napotnik, za kostume Nada Slatnar, glasbeni producent je bil Slavko Avsenik ml., lektor Ludvik Kaluža, za koreografijo je poskrbela Sabina Selan, za gib pa Goran Bogdanovski. Seznam ostalih je dolg, vsak pa je po svojih najboljših močeh prispeval k temu, da je Veselica v dolini tihi zares imenitno uspela.

Ocena: odlično – s pripombo: toplo priporočamo!