Martinov god

Enajstega novembra po našem koledarju goduje svetnik Martin. Včasih je bil to praznik, katerega so še posebej praznovali na podeželju, saj je takrat to pomenilo, da so bili pred zimo pospravljeni vsi pridelki. Na ta dan iz mošta dozori mlado vino. Čeprav sv. Martin nima posebne povezave z gojenjem trte, se mu po izročilu vendarle pripisuje pomembna vloga pri širjenju vinogradništva po tourinški regiji, kjer je bil škof. Od tod tudi povezovanje praznika tega svetnika z zorenjem mladega vina.

Po nekaterih deželah je god sv. Martina povezan z ljudskim praznikom, imenovanim praznik sv. Martina, martinovanje, Martinstag ali Martinmas. Izročilo izvira iz Francije, v 16. stoletju pa se je razširilo tudi v Nemčijo in pozneje v Skandinavijo ter baltske države. Martinovo ima dva pomena: po kmetijskem koledarju zaznamuje konec dela na polju, po časovnem koledarju pa naravni začetek zimskega časa.

Slovesno v dneh okrog praznika sv. Martina je tudi v Dobu pri Domžalah, saj je tamkajšnja cerkev posvečena prav temu svetniku. Že samo ime župnijskega zavetnika sv. Martina uvršča dobsko župnijo in prvo cerkev v Dobu med najstarejše župnije na Slovenskem. Ob tej priložnosti nam je naš bralec Anton Dimc iz Vira pri Domžalah posredoval dve pesmi in še nekaj fotografij s svete maše, na kateri je maševal ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. Pesmi sta posvečeni župnijskemu prazniku v Dobu, druga pa sv. Martinu.

Praznik župnije Dob

Dobska župnija pa v nedeljo praznuje,
skoraj že tri stoletja sv. Martin jo varuje.
Župljani ponosni zagotov so prav vsi,
da ravno sv. Martin nad njimi bedi.
Veren, neveren vsak ga pozna,
v imenu njegovem uganka je vsa.

Da župnija pa takega zavetnika ima,
da njegov god praznuje kar Slovenija vsa,
s premislekom je cerkev posvečena njemu bila.
So že vedel takratni dobski ljudje,
komu se zaupat, ko pride gorje.

Po dobroti svetnik je slovel,
zagotovo je srca takratnim Dobljanom razvnel.
Zgradili so cerkev vsem nam v ponos,
ej Dobljan, stop noter, pa tud če si bos.
Ni treba te bit strah Boga,
saj božja beseda za dušo je hrana prav vsa.

Da pa sv. Martin iz mošta vin naredi,
vsem je to znano,
a letos brez pozebe in zmrzali grozdje bilo je obrano.
Vinogradnik se na vreme ni tolk jezil,
z blagoslovom svetnika bo dobro letino pil.

Skoraj se leto Gospodovo na novo zapiše,
a Martinov se god nikol ne izbriše.
Eni pri maši, drugi pri šanku ob flaši,
ta dan se godi,
saj njegov god noben ne zamudi.

Anton Dimc

Ob godu sv. Martina

Ste se kdaj vprašali, prijatlji predragi,
koliko grojzdkov je treba nabrati,
če hočeš za Martinovo se vincem rdečim al belim bahati?
In koliko truda je bilo vloženga zato,
da se dva deci vinca pred Vam zalesketal bo?

Na tole vprašanje bi znal odgovor dat le tist strokovnjak,
ko moral je preko celega leta v vinogradu fejst garat.
Zraven pa še se ozirat v nebo,
da pozeba al toča mu trte uničla ne bo.

Preden zvečer k počitku se truden je spravil,
je en Oče naš na kolenih opravil,
da Bog in Svetnik do njega bi bil milostljiv,
da bi lahko ob godu sv. Martina dobro letino pil.

Žulji na rokah, so mu gotov že splahneli,
ko bo na god sv. Martina v družbi veseli,
saj mu je Svetnik svoj blagoslov dal,
iz mošta se mu je vin naredil taprav.

Pa sv. Martin ni dober sam za vin,
zraven je treba postreči še suhih mesnin.
Pa goska pečena tud je taprava,
če v pečici mal v masti zaplava.
In hlebec kruha domačga iz krušne peči
kakšne skomine ti to pol nardi.

Dobra jedača in seveda pijača
hodita vštric, še bolj je okusna,
če požegna svetniški jo stric.

Od petka do nedelje se bo povsod jedlo in pilo.
Pred vsako gostilno stoji že vabilo:
»Le pridte, le pridte, čez naš prag,
na Martinovanje, ni treba vas bit strah.
Pri nas se veliko bo dobrega jedlo in tabolšega pilo,
domači ansambel pa pel in pa špilal bo za razvedrilo.«

Je že fanj, če se človek ta dan mal zabava,
samo, da ostane pol trezna mu glava.
Bog ne daj, da se komu preveč ne bo nalilo,
potlej pa v avto, da gre za krmilo.

Takrat, ko kozarčkov je malo preveč,
pozabi na ključe, saj nos je že rdeč.
Ni dobro za volan se takšen usest,
da pol ne pride do katastrofe na cest.
Lahko še prehitro se zgodi,
da se veselje v žalost potopi.

Na dan sv. Martina pa v cerkvah bo jutranja maša,
kdor bo le tam, lahko se naj kar vpraša,
kolikokrat po dva deci ga lahko prenaša,
da ga pol v levo al desno pri hoji ne zanaša,
al pa to njegova zadnja ne bo maša.

Res, da sv. Martin slovi po dobroti,
pa tudi mi ne bi bli v zmoti,
Če soseda in sosedo povabli bi na kozarček ta dan,
pa čeprav gre mimo Vas, pa gleda vstran.
Mogoče si tako prijatelja, prijateljico pridobiš
in drugo leto od njega (nje) vabilo dobiš.

Dimc Anton

Foto: Anton Dimc