Maroltovo srečanje – Območno srečanje odraslih folklornih skupin Domžale – Kamnik 2020

Folklorne skupine iz domžalsko-kamniškega območja so se v nedeljo, 1. marca 2020, zbrale v Kulturnem domu Mengeš, kjer je potekalo Območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin Domžale – Kamnik 2020, na katerem so občinstvu in strokovnim spremljevalcem srečanja pokazali svoje koreografije z željo, da se udeležijo regijskega srečanja. Območno srečanje, ki je potekalo v dveh delih, v popoldanskem času so nastopile otroške folklorne skupine, v večernem delu pa še odrasle folklorne skupine, je bilo izvedeno v organizaciji Območne izpostave JSKD Domžale in v sodelovanju z Območno izpostavo Kamnik.

Folklora je poleg petja in plesa še mnogo drugega. Prav so vaje in učenje novih korakov zgolj razvedrilo in sprostitev, kasneje zabava nazadnje pa se skupina hitro poveže v združbo in nastane velika razširjena družina, ki ima pred seboj enotne misli kako čim bolje predstaviti in ponašati naprej ljudsko izročilo, ki obstaja že stoletja.

V okviru razpisa Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti poteka Maroltovo srečanje – srečanje odraslih folklornih skupin Slovenije 2020. Ta je organiziran na treh ravneh: 1. območna Maroltova srečanja odraslih folklornih skupin, regijska Maroltova srečanja odraslih folklornih skupin in državno Maroltovo srečanje – tekmovanje odraslih folklornih skupin Slovenije. Namen srečanja je prikazati in nagraditi najbolj kakovostne in reprezentativne koreografije odraslih in mladinskih folklornih skupin in s tem spodbuditi razvoj in kakovostno rast tovrstne produkcije.

Na Območnem srečanju odraslih folklornih skupin Domžale – Kamnik 2020, je nastopilo sedem odraslih folklornih skupin. Vse odrasle folklorne skupine delujejo v okviru kulturnih društev, povprečna starost nastopajočih pa ne sme biti nižja od 15 let. Vsaka nastopajoča skupina je na srečanju predstavila eno koreografijo, ki je lahko obsegala od 6 do 8 minut programa, izvajati pa se je morala ob živi glasbi.

Na srečanju, ki ga je povezovala Ajda Sokler, je številne starše, druge obiskovalce in župana Občine Mengeš Franca Jeriča, ki si je tudi ogledal srečanje, pozdravil Matej Primožič, vodja Območne izpostave JSKD Domžale, ki je dejal, da je omenjena prireditev eden izmed združevalnih projektov, ki ga izvajata domžalski in kamniški izpostavi JSKD, saj s preglednim srečanjem zajemajo kar sedem občin in sicer Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovico, Moravče, Kamnik in Komendo. Vsem nastopajočim skupinam se je zahvalil za sodelovanje, prav tako tudi strokovni spremljevalki Katarina Štrimpf, ki je budno spremljala vse nastope. Po končanem srečanju je strokovna spremljevalka vsem vodjem skupin podala prvo oceno njihovega nastopa. V prihodnjih dneh bodo vsi vodje skupin prejeli še opisno oceno oziroma analizo predstavljenih programov. Po ogledu vseh območnih srečanj znotraj regije, bo regijski selektor pripravil seznam skupin, ki glede kakovosti dosegajo regijsko raven in sestavi program in vrstni red regijskega Maroltovega srečanja.

Na srečanju so nastopili:

Folklorna skupina Češminke

Folklorna skupina ČEŠMINKE iz Domžal, poustvarja slovensko plesno in glasbeno dediščino. V okviru svoje folklorne dejavnosti skupina daje močan poudarek domžalski tradiciji izdelovanja kit, cekarjev in slamnikov ter ostalih lokalnih šeg in navad.

Skupino pod okriljem Društva Šole zdravja in Kulturnega društva Domžale vodi gospa Boža Bauer, za glasbeno spremljavo pa skrbita: gospa Mila Živulović na harmoniki in gospod Janez Vrenjak na kitari.

Folklorna skupina Češminke šteje 42 članov, (od tega 34 žensk in 8 moških), skupaj pa delujejo že sedmo leto. Skupina je homogena, pa tudi vedra, s posebno energijo ter veseljem do plesa. Svoje pestre programe ob različnih prilikah z veseljem predstavljajo gledalcem v Domžalah in okolici, pa tudi širše po Sloveniji.

Naslov in opis koreografije: NAŠA KITA JE LEPŠA KOT VAŠA

Koreografija prikazuje prihod plesalcev na oder na glasbeno spremljavo Tinka, Tonka pod goro. Namen spleta je prikazati skupino žensk, ki bi rade plesale pa nimajo dovolj plesalcev. Dva plesalca, ki sta se jim pridružila pa ne zmoreta obvladati vse skupine in se zaradi utrujenosti skušata umakniti, česar pa plesalke nikakor ne dovolijo. Na koncu pa jih fanta izzoveta na tekmovanje v pletenju kit na sedem slamic.

Folklorna skupina Trzinka – člani

Folklorna skupina Trzinka člani šteje 6 plesnih parov, ki jih druži ljubezen do plesa, petja in medsebojnega prijateljstva. V petih letih delovanja so pod vodstvom mentorja Janeza Florjnaca osvojili plese in pesmi iz različnih slovenskih pokrajin: Štajerske, Gorenjske, Bele krajine in Prekmurja. Vsako leto se udeležijo mednarodnega folklornega festivala v Trzinu, območnega srečanja folklornih skupin, uvrstili so se tudi že na regijsko srečanje ter slovensko izročilo ponesli preko meja v Makedonijo. V zadnjem letu pa je skupina, pod mentorstvom članice in soplesalke Vanje Potočar, osvojila tako imenovane “Dolenjske plesove”, koreografa in avtorja Mirka Ramovša, s katerimi se bodo predstavili na tokratnem območnem srečanju.

Naslov in opis koreografije: DOLENJSKI PLESOVI

Plese, ki bodo prikazani v spletu, so v polpretekli zgodovini plesali na Dolenjskem. Splet sestavljajo naslednji plesi in glasbene slike: Abraham, Vince je sladko, Štajeriš, Ajnc polka, Marjanca, Zibenšrit in polkica.

Kljub temu, da gre za plese iz področja Dolenjske, je večina plesov podobna plesom iz osrednje Slovenije. Med seboj se razlikujejo le v nekaterih podrobnostih in seveda sami izvedbi.

Folklorna skupina DU Komenda

Smo folklorna skupina DU Komenda, nastopamo na številnih prireditvah doma in v tujini. Radi zabavamo najmlajše v vrtcu ali pa spravimo na ples tudi starejše občane. Kljub starosti smo še vedno mladi po srcu, zavedamo pa se, da z ljubeznijo do plesa in petja ohranjamo slovensko kulturno dediščino.

Naslov in opis koreografije: KUJ NA PLES

Na odru se najprej zavrti samo en par, nato se mu pridružijo še ostali in zaplešejo “nojpajeriš” v dveh slikah, sledi “mrzolin” v treh slikah in “ceperle” v treh slikah. Plesalke so se že naplesale, zato fantje sami zaplešejo še “ples s klobuki”, na koncu pa skupaj s plesalkami zaplešejo še valček.

Folklorna skupina Groblje, Domžale

Folklorna skupina Groblje, Domžale deluje trinajsto leto, od leta 2015 kot samostojno društvo Folklorno društvo Groblje, Domžale. Neguje gorenjske, dolenjske in koroške plese. Vsako leto organizira folklorni večer “V Grobljah kot nekoč” z udeležbo ene folklorne skupine iz tujine, otroški folklorni festival “Pleši, pleši črni kos” in romarski shod k sv. Notburgi v Groblje.

Naslov in opis koreografije: PRVI REJ – koroški plesi

Ponavadi se je plesalo pod lipo, saj je bila lipa središče družabnega življenja na vasi. Na ples so navadno hodili dekleta in fantje posebej. Najprej so se odpravila dekleta, nato še fantje. Ko je en od fantov plačal godce, so ti začeli igrati in fantje so šli po dekleta za ples.

Mladinska folklorna skupina Mengeš

Mladinska folklorna skupina Mengeš se je kot podmladek obstoječe članske skupine ustanovila septembra 2013, ko so takratne plesalke in plesalci otroške skupine prerasli njene okvire, pridružili pa so se jim še nekoliko starejši vrstniki, ki jih je zanimalo ohranjanje ljudskega izročila. Skupina je že takoj s prvimi nastopi pritegnila pozornost gledalcev in nato zelo hitro napredovala ter se že trikrat predstavila na državnem srečanju v konkurenci odraslih folklornih skupin. Uspeh so v letu 2018 še nadgradili, saj so za svoj nastop prejeli zlato plaketo s pohvalo za glasbeno priredbo in izvedbo. Delovanje skupine zaznamujejo številni nastopi na šolskih, občinskih in strokovnih prireditvah, sejmih, dobrodelnih prireditvah v domačem kraju in širše po Sloveniji ter tudi na mednarodnih turnejah. Zelo smo ponosni na izvedbo samostojnih celovečernih koncertov in predstav, kjer vsebinsko predstavimo celostno podobo posameznega običaja, pokrajine, ljudske tematike ali določene posebnosti ljudskega izročila. Gostovanja in povezovanje z vrstniki iz drugih držav pa predstavljajo za mlade plesalke in plesalce prav posebno doživetje. V teh mladih letih se skupina spoznava s posebnostmi ljudskega izročila slovenskih pokrajin in razlikami, ki bogatijo naš kulturni prostor. Gre za mlado in obetavno skupino, ki na odru deluje sproščeno in naravno. Zelo uživajo v plesnih koreografijah, kjer svojo mladostno energijo prenašajo tudi na gledalce.

Naslov in opis koreografije: OB METVI PROSA

Pri metvi prosa je bilo v Mengšu od nekdaj veliko smeha in veselja. Proso so nekdaj meli z nogami, da so ločili zrnje od plev. Običajno so se zbrali pri hiši na večer, dogodek pa se je pogosto s pesmijo in plesom raztegnil pozno noč. Ker je bilo nekdaj priložnosti za srečanje fantov in deklet malo, se je ob takšnih dogodkih nemalokrat na skrivaj razvila tudi kakšna nova simpatija. Starejši vedo povedati, da sta v plesu pod nogami velikokrat izginila tudi sramežljivost in zadržanost.

Folklorna skupina Kamnik

Po obdobju Kamniške Bistrice se je društveno organizirana folklorna dejavnost pod Grintovci iz nekajletne »osojne lege« spet prebila na »prisojno« stran kulturnega življenja: tako z oživljeno poustvarjalno vnemo nekdanjega in novega članstva, kot tudi z nudenjem osnovnih pogojev za njihovo delo. Zadnja leta so se možnosti za to s pomočjo Občine Kamnik odprle v mestnem Domu kulture. Zasedba folklornikov pod strokovnim vodstvom mentorja Darka Lešnjeka ter celotnega organizacijskega odbora, na čelu s predsednikom Janezom Hribarjem, nadaljuje ljubiteljsko kulturno dejavnost s poustvarjanjem ljudske glasbe in plesa.

Naslov in opis koreografije: KAR GODEC ZAIGRA, TO MIHA ODPLESATI ZNA

Godec je bil ponavadi osrednja figura zabave. Vsake toliko pa se je vseeno našel veseljak, ki je mislil, da se središče zabave vrti okoli njega. Godci pa seveda tudi niso bili od muh, tako da je bil kakšen pretiran poiskus veseljačenja brez njih kar hitro v kali zatrt.

Folklorna skupina Mengeš – članska

Folklorna skupina v okviru kulturnega društva Svoboda Mengeš deluje že 46 let. Skupina je že od samih začetkov skrbela, da je folklora bila in je pomemben del kulturnega življenja v Mengšu in okolici. Prav tako je skupina pustila pomemben pečat tudi širše v Sloveniji saj skozi celotno delovanje sodeluje na območnih, regijskih in državnih srečanjih folklornih skupin.

Skozi vsa leta neprekinjenega delovanja skupina aktivno skrbi tudi za podmladek z otroško in mladinsko skupino, ki je porok uspešnega delovanja celotne skupine.

Članska skupina trenutno šteje 26 aktivnih plesalcev in tri glasbenike. Skupino trenutno vodita Zoran Jagodič kot predsednik in Edo Reven kot strokovni vodja. Je reproduktivnega značaja kar pomeni, da imajo noše in plešejo splete tudi drugih slovenskih pokrajin.

Skupina na leto izvede v povprečju od petnajst do dvajset nastopov. Največje število nastopov izvedejo v Ljubljani kjer plešejo turistom na slovenskih večerih. Približno na dve leti se udeležijo tudi kakšnega večjega mednarodnega festivala.

Pred kratkih so se vrnili s 14 dnevne turneje v Čilu kjer so se udeležili dveh Cioff festivalov. Kot edina skupina iz Evrope so dostojno predstavili slovenske plese in običaje. Precej blizu so bili tudi tamkajšni nemški skupnosti, nekateri so jih celo nagradili s posebno pohvalo in darili ter prisrčnimi stiski rok po nastopih. Letos se bo na Maroltovem srečanju folklornih skupin predstavila z novo koreografijo »Plesi vzhodnega Prekmurja« v koreografiji Dr. Tomaža Simetingerja.

Naslov koreografije: PLESI VZHODNEGA PREKMURJA

Koreografija prikazuje plese, zapisane v vzhodnem delu Prekmurja. Po večini gre za plese, ki so manj znani. Zapisani in rekonstruirani so bili v novejših terenskih raziskavah. Nekatere med njimi predvsem zaradi glasbene spremljave in strukture gibanja še danes stereotipno pripisujejo zgolj madžarski plesni kulturi.

Več fotoutrinkov z območnega srečanja odraslih folklornih skupin si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miha Ulčar; Opis skupin: JSKD, OI Domžale; Foto: Janez Ravnikar; Video: Miro Pivar