Želja pomagati – devetdeset let organiziranega reševanja na Kamniškem

Pogum, srčnost in neustavljiva želja pomagati so lastnosti, ki spremljajo gorske reševalce in reševalke na njihovi poti do cilja – človeka, ki se je znašel v stiski. Gorska reševalna služba Kamnik, ki je in še vključuje tudi mnoge gorske reševalce in reševalke z domžalskega področja, je v lanskem letu proslavljala 90-letnico delovanja. Ob obletnici so izdali knjigo Želja pomagati, devetdeset let organiziranega reševanja na Kamniškem.

Ob tej priložnosti je v četrtek zvečer v Knjižnici Domžale potekal pogovor z ustvarjalci te knjige: Ireno Mušič Habjan, Vladimirjem Habjanom, Francom Malešičem, Srečom Podbevškom, Janezom Volkarjem ter gorskimi reševalci in reševalkam. Prisotni so bili tudi gorski reševalci z domžalskega območja: Mira Ažman, Stane Klemenc in Aleš Janžekovič. Pogovor pa je vodila Cveta Zalokar-Oražem. Pred samim začetkom pogovora, smo se skozi projekcijo fotografij sprehodili skozi zgodovino GRS Kamnik in na ta način dobili vpogled v njihovo delo in reševanje v gorah skozi čas.

V GRS Kamnik je vključenih 52 reševalk in reševalcev, ki jih druži ljubezen do gora in neustavljiva želja pomagati sočloveku v težavah. Vsi so prostovoljci in so se pripravljeni odzvati vsak trenutek. Leta 2006 je prišlo do reorganizacije. GRS Slovenije, ki ima 17 izpostav, od takrat deluje samostojno, prej so namreč delovali v okviru Planinske zveze Slovenije. Država poskrbi finančna sredstva za njihovo usposabljanje in opremo. Gorski reševalci pa svoje delo opravljajo na prostovoljni ravni.

Beseda hvala ponesrečenca ali njihovih svojcev, odtehta ves njihov napor, trud in požrtvovalnost. In kot pravijo sami, je za njih največja zahvala to, da pripeljejo človeka živega v dolino. Med drugim smo slišali tudi nekaj zgodb z reševanj, ki so nam jih povedali prisotni gorski reševalci. Seveda pa v svoje vrste vabijo tudi mlade Domžalčane, da se jim pridružijo.

V knjigi so zbrane zgodbe o GRS Kamnik, zgodbe o srčnosti in hitri pomoči sočloveku v nesreči, zgodbe reševalcev z reševanj, ki se lahko končajo srečno ali pa tudi drugače. Med drugim se v knjigi dotaknejo tudi gradnje zavetišča na Veliki Planini in postavitvi bivaka na Velikih Podnih pod Grintovcem. Knjiga je opremljena tudi s številnimi fotografijami gora, reševanj, pa tudi kamniških gorskih reševalcev.