Z Nino Mav Hrovat o tem, kakšna je dobra otroška knjiga, zakaj brati otrokom in zakaj je knjiga pravo darilo

Nina Mav Hrovat je vzgojiteljica, ki se je preizkusila že v več vlogah, od igralke, scenaristke, režiserke in tudi kot predsednice društva. Otrokom predstavlja svoja dela, nato skupaj razmišljajo, kaj potrebujejo za dobro slikanico, kaj počnejo pisatelji in kako nastane knjiga. Pri tem si pomaga s čarovnijami in raznimi skrivnostnimi predmeti. Ugotavljajo, kako diši prijateljstvo, kako se znebiti strahov, kako začarati veselje, tišino, zadovoljstvo in podobno, odvisno od izbrane pravljice, ki jo otroci želijo poslušati. Učenci se lahko preizkusijo tudi v branju njenih prevedenih del v kitajščino, španščino, bosanščino, makedonščino in angleščino. 

Z uveljavljeno slovensko mladinsko pisateljico, pravljičarko in vzgojiteljico Nino Mav Hrovat se je o tem, kakšna je dobra otroška knjiga, zakaj brati otrokom in zakaj je knjiga pravo darilo, pa tudi o njeni zadnji knjigi “Ne misli na slona” (Založba Miš) na Srečanja z ustvarjalci, ki je v domžalski knjižnici potekalo v ponedeljek, 2. decembra 2019, pogovarjala Cveta Zalokar. Gostja srečanja je pogovor popestrila s slikovno prezentacijo na projekcijskem platnu.

Nina Mav Hrovat  rada dela z otroki in za otroke, zato je  v želji po poglobljenem poznavanju razvojne psihologije in pedagogike študirala predšolsko vzgojo. Zaključila je podiplomski magistrski študij predšolske smeri in pridobila naziv magistrica profesorica predšolske vzgoje. Od leta 1997 je zaposlena v Vrtcu Domžale, najprej na delovnem mestu vzgojiteljice, od leta 2010 pa je pomočnica ravnateljice. Nina je ena od ustanovnih članov Kulturnega društva Mlin Radomlje, ki uspešno melje že od leta 1995. Preizkusila se je kot igralka, scenaristka, koordinatorica, režiserka, tudi predsednica društva Mlin Radomlje je bila … Najraje dela z otroki in mladimi, vrsto let dela otroške predstave, ki jih odigrajo otroci in mladi člani KD Mlin na različnih odrih po Sloveniji.

Že kot študentka pa je delala tudi kot pravljičarka v Knjižnici Domžale in prav delo z otroki in ljubezen do pravljic sta jo pripeljala do prvih avtorskih del. Prve pravljice so bile objavljene v Cicibanu in Cicidoju, nekaj tudi v reviji Trobentica. Pozneje jih je nekaj izšlo tudi kot slikanice, za pravljico »O kralju, ki ni maral pospravljati« je leta 2009 prejela nagrado za izvirno slovensko slikanico, leta 2013 pa je bila pravljica »O miški, ki je zbirala pogum« nominirana za nagrado Kristine Brenkove. Zdaj nastopa s svojimi pravljicami po vrtcih in šolah v sklopu literarnega festivala Bralnice pod slamnikom.

»Branje predšolskim otrokom se zdi pravi užitek, predvsem kadar otroci zbrano poslušajo in sodelujejo. Seveda pa je lahko bralni dogodek pravi izziv celo za pripovedovalce, pravljičarje in vzgojitelje,« je povedala Nina in dodala: »Čas, v katerem živimo, z obilico dražljajev iz okolja, ki otrokom onemogočajo osredotočanje, vnašajo nemir in posledično spodbujajo tudi nezaželena in celo agresivna vedenja, zahteva dobro pripravo, poznavanje razvojnih značilnosti in posebnosti otrok, ki jim beremo ali pripovedujemo. Otroci so, kadar govorimo o branju, vedno odvisni od bralnih zmožnosti odraslih. Pogosto jim tudi knjige izbiramo odrasli. Še vedno velja, da je skupno branje slikanice neprecenljivo, a trg ponuja tudi množico slikanic, ki so nekakovostne in celo škodljive.«

Življenjski tempo, utrujenost, naveličanost in izgorelost staršev pogosto otrokom potiskajo v roke tablice in pametne telefone z igricami in interaktivnimi vsebinami, ki pa razen tehnoloških interaktivnosti nimajo nobenih povezav z osebno interakcijo, odnosom med otrokom in starši, ki je v odraščanju najpomembnejši in nenadomestljiv. Prav pomanjkanje kakovostnega druženja in pravih, toplih, spoštljivih odnosov v družinah je vzrok za poznejše vedenjske in učne težave. Otrok, ki se ne zna pogovarjati, poslušati, ki se ne more umiriti, ne bo sposoben zbranega poslušanja in učenja. Otroci, ki cele ure presedijo pred računalniki in tablicami, so prikrajšani za vse tiste še tako drobne socialne stike. Za otrokov socialno-čustveni razvoj so pomembni empatija, spretnosti komuniciranja, prevzemanje vlog , moralno presojanje, druženje in sklepanje prijateljstev ter prosocialno vedenje. In vsega tega ne more nadomestiti nobena tehnologija. Zgolj bližina, toplina, odzivnost, spoštovanje ipd. so sredstva in metode za doseganje najvišjih ciljev v moralno-čustvenem razvoju. Primarna navezanost mame,  očeta  in otroka je prvi pogoj za vse nadaljnje navezanosti v otrokovem življenju. In tega z vso odgovornostjo ne bi smeli nikoli zanemariti. Otroci, ki se vzgajajo ob tablicah in računalnikih, ne poznajo besed za čustva, raje uporabljajo simbole, vse pozitivno zaznamuje zgolj všeček in vse tiste opisne besede za posamezne občutke se jim zdijo povsem odveč. Kako lahko od otrok, ki funkcionirajo tako, pričakujemo, da bodo sodelovali, se dogovarjali, timsko delovali, bodo kreativni itd.,

»Vsekakor se splača vzeti v roke dobro, kvalitetno knjigo. Slikanice so otrokom od nekdaj zelo ljube. Likovne podobe, s katerimi se otrok sreča ob prebiranju slikanic, pomagajo pri razumevanju vsebine, dopolnjujejo jo, popestrijo branje ipd. Te podobe otrokom polnijo glave in oblikujejo njihov pogled na svet, vrednotenje in estetsko dojemljivost. Z opazovanjem kvalitetnih ilustracij, za slabe velja ravno nasprotno,  vplivamo na razvoj kreativnosti, oblikovanje vizualnega mišljenja, širjenje obzorja, bogatijo se otrokove predstave o svetu, vse to pa vpliva tudi na pozitivne socialne interakcije in komunikacijo,« je poudarila gostja večera.

Nina Mav Hrovat je prejela tudi nekaj nagrad za svoja dela. Tako je prejela znak zlata hruška leta 2009 za delo O kralju, ki ni maral pospravljati, nagrada Izvirna slovenska slikanica leta 2009 za delo O kralju, ki ni maral pospravljati (ilustracije Suzi Bricelj) ter  nominacijo za nagrado Kristine Brenkove leta 2013 za delo O miški, ki je zbirala pogum (ilustracije Ana Zavadlav).

Napisala je že lepo bero slikanic in knjig za otroke: O kralju, ki ni maral pospravljati (Mladinska knjiga, 2008) Orientacisti na sledi morilcu (Miš, 2010), O miški, ki je zbirala pogum (Mladinska knjiga, 2012), Orientacisti: tekma s kifeljci (Miš, 2015) Miška želi prijatelja (Mladinska knjiga, 2016), Bober nogometaš (NK Domžale, 2016),  Hrošček Simon širi zadovoljstvo (Miš, 2017) in zadnji slikanici Ne misli na Slona (Miš Založba) ter En, dva, tri-Slon (Miš Založba), v pripravi pa je že nova slikanica, Posluh, Jazbec gre, za katero se ravnokar  delajo ilustracije.

Zanimiv in poučen pogovor o odnosih straši-otroci, o bralnih navadah staršev in otrok, ki so odlični napotki za otrokov razvoj in hojo  v svet odraščanja, si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar