Vzhodna liturgija na Limbarski gori
Na krščanskem Vzhodu je že v prvih krščanskih stoletjih nastalo več različnih obredov in mnogi so se ohranili do danes. Najbolj je razširjen bizantinski obred, ki so ga sprejele vse pravoslavne Cerkve, ohranile pa so ga tudi mnoge z Rimom zedinjene Cerkve. V tem obredu opravljajo liturgijo predvsem v grškem in starem cerkvenoslovanskem jeziku. Božja liturgija sv. Janeza Zlatoustega je v nedeljo, 24. junija 2018, potekala v cerkvi sv. Valentina na Limbarski gori, ki je na ta izredno bogat duhovni in glasbeni dogodek privabil množico obiskovalcev.
Vzhodno liturgijo je v cerkvi sv. Valentina na Limbarski gori vodil prof. dr. Anton Štrukelj, somaševali so še moravški župnik Kancijan Čižman ter bogoslovci Rok Pogačnik, Vito Urbanija in Janko Potisek. Na obredu so prepevali pevci Komornega zbora Limbar in Vokalne skupine Adam Ravbar.
Na Limbarski gori so obhajali liturgijo, kot jo je zapisal sv. Janez Zlatousti (349 – 407). Le-ta je najbolj ražširjena oblika liturgije vzhodnih kristjanov. Obsega naslednje dele: uvodni dialog s predglasjem in zahvalo, pripoved o ustanovitvi evharistije, spomin Kristusovega trpljenja, smrti, vstajenja in drugega prihoda, klicanje Svetega Duha, spomin umrli, vseh pravičnih, posebno Bogorodice, pa tudi vseh živih, posebno vesoljne Cerkve in doksologijo – slavljenje Svete Trojice. Evharistično bogoslužje ljubi sijaj, lepoto svetih podob in petja ter bolj poudarja Kristusovo vstajenje kot njegovo smrt. Ker gre za bogoslužje, ki izvira iz prvih stoletij krščanstva in se ni bistveno spreminjalo, je del nedeljskega bogoslužja bil še v starocerkveni slovanščini, večji del pa so pevci prepevali v slovenščini.
Tako se je ves čas bogoslužje prepletalo s čudovitim petjem. Ikone ali svete podobe so krasile kulise, bilo je obilo kadila, bogata simbolika ter globoka pobožnost pa je ustvarjala pri navzočih doživetje nebeškega bogoslužja. Na tem izjemno bogatem duhovnem in glasbenem obredu se je začutila lepota bogoslužja in čaščenja Božje Svetosti. Ikone na ikonostasih je postavil in napisal Franc Ovsec iz Gorjuše.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Simona Pivar
