Velika noč v Budnarjevi domačiji – delavnica izdelovanja belokranjskih pisanic

V Budnarjevi domačiji v zgornjih Palovčah je potekala delavnica izdelovanja Belokranjskih pisanic, ki jo je vodila Nevenka Brajdič Grušovnik.

Doma je bila iz Metlike, a je mlada odšla v Ljubljano, kjer si je ustvarila dom. Od nekdaj je imela rada ročna dela in želela si je, da bi ročna dela krasila njen dom. Verjetno ni naključje, da je izbrala prav pisanico, saj je bila pisanica njeni belokranjski duši zelo blizu. Začela je iskati gradivo, vendar ga prav veliko ni bilo. Zato se je do znanja dokopala predvsem s samoispopolnjevanjem. Po nekaj letih trdega dela, ko so črte postale ravne in vzorci vse bolj drzni, je uspela, kar dokazujejo uspehi predvsem v zadnjih letih, ko se s pisanicami ukvarja načrtno. Certifikat Obrtne zbornice Slovenije za kvalitetno domačo obrt je pridobila v letu 2008.

Na delavnico je prišlo kar nekaj deklet in žena, ki so pridno poprijele za pisalo oziroma za pisač. Andreja, Tatjana, Ida, Tina, Alenka in Magdalena so čeprav dokaj nevešče v tem pisanju na koncu naredile zelo lepe belokranjske pisanice.

Za pisanico se uporabljajo kokošja jajca, lahko so tudi večja, kot je na primer nojevo jajce. V pisalo, oziroma pisač, ki je sestavljen iz pločevinastega lijačka in 10 centimetrov dolgega lesenega držala se vloži vosek, ki se stopi medtem ko pisač držimo nad plamenom goreče sveče. Piše se po lupini surovega jajca. Ko je prvi sloj voska napisan ga namočim v rdečo barvo (dobimo jo tako, da krep papir rdeče barve namočimo v vodo, ali pa uporabimo barvo za blago). Ponovno se uporabi vosek in se nariše nov motiv, ki se ga nanese na rdeči sloj jajčne lupine.

Za belokranjsko pisanico je značilno stalno poslikavanje s črticami, križci, pikami, vejicami, srčki, strelicami… Uporablja se batik tehnika pisanja. Nato se jajce kuha v črni tekstilni barvi. Tam, kjer je jajce popisano z voskom se barva ne prime, zato so na jajcu vidni motivi bele in rdeče barve, ko vosek stopimo z sušilcem za lase. . Jajcu dodamo še zankico z cofkom na koncu, ki se spne čez prej narejeni luknjici na zgornjem in spodnjem čelu jajca.

Tako dokončani ročni izdelek, ki ga imenujemo belokranjska pisanica, ki je znana po Sloveniji in svetu, predstavlja dragocen in skromen spominek iz Adlešičev.
Najstarejša pisanica, ki jo še danes izdelujemo v Adlešičih sega v leto 1800. Od tedaj se je ohranilo nekaj skromnih primerkov.

Na delavnico je prinesla svoje izdelke iz keramike tudi ga. Tatjana Hlačer iz Perovega pri Kamniku, ki so zelo vabljivi in lepi prav za ta velikonočni čas. Drugače pa se je v poslikavi belokranjskih pisanic preizkusila tudi sama.

Oskrbnici Olga in Alenka sta nam postregli z čajem, orehovo potico, šunko, hrenom. Alenka pa se je preizkusila še v barvanju jajca, za kar jo je mentorica pohvalila, za lep izdelek.

Res lep popoldan je kljub sneženju hitro minil, vsi pa so si bili enotni, da so take delavnice nadvse dragocene in vsa zahvala turističnemu društvu, da organizira take delavnice.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
Komentarji uporabnikov
Tagi