Večer ljudskih pesmi in napevov, zvoki violine, klarinetov, kontrabasa, harmonik, prikaz noš in plesa … Živimo v času, ko velikokrat poslušamo, kako hitimo, nimamo dovolj časa za naše otroke, kaj šele zase. Slišimo, kako je bilo nekoč lepo, ko so se ljudje po večerih družili ob domačih opravilih. Takrat so nemalokrat nastale lepe stvari, ki so se ohranile do danes. Med njimi so zagotovo ljudske pesmi, ki jih je v naši bogati zakladnici kulturne dediščine zelo veliko.
In del te zakladnice ljudskega petja in godčevstva smo bili poslušalci deležni v petek zvečer, 20. aprila 2018, ko so se v avli Osnovne šole Domžale na koncertu ljudskih pesmi predstavili pevci in godci, ki ohranjajo tradicijo ljudskega petja in s tem tudi besedila, ki so jih v preteklosti največkrat peli ob kmečkem delu. In nostalgija je res bila velika, saj so peli on godli, z izjemo dveh mladih klarinetisk, samo »starejši« godci, pevke in pevci.
Na enkratnem koncertu, ki ga je povezovala Draga Jeretina Anžin, so se na odru vrstili pevci, godci in folklorniki, ki so s svojim petjem navdušili obiskovalce koncerta. Za začetek so se nam s pesmijo predstavili organizatorji koncerta Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale, pod vodstvom zborovodkinje Marika Haler, ki so nas z pesmijo popeljali v Sevnico ter na Štajersko.
Rožancevi fantje, vodi jih Janez Mramor, so nas z godenjem in petjem popeljali v čase prve svetovne vojne, ko so mladi fantje umirali, nekateri pa niso hoteli v boj in so se rajši skrivali, saj je doma bilo potrebno obdelovati olja, pa tudi ljubljeno osebo so imeli doma. Pevska skupina Šola Zdravja, vodi jo Martika Haler, nas je s ljudko pesmijo popeljala na Notranjsko, v Kostanjevico na Krki, na Gorenjsko ter vse do Adlešičev, kjer še tičice lepo pojo. Godci Folklornega društva Groblje, skupino vodi Darko Javornik, so nam zaigrali viže Dolenjski, Koroških in Gorenjskih plesov, med igranjem pa je po en par v zaigrani pokrajini predstavil nošo in ples. Ljudski pevci Boštanj, skupino vodi Alojz Fon, so nas s pesmijo popeljali na običaje Jurjevanja, ki se ravno te dni dogaja po različnih krajih Slovenije, zatem so nas popeljali na travnike, polnih cvetlic, ob koncu pa še na vinske griče, kjer vince in gostoljubnost domačinov ne poznajo meja. Še enkrat so se nam predstavili Rožančevi fantje ter nas s pesmijo »Jaz pa enga konjča mam« popeljali še do običaja Kraške podoknice, ko so se fantje zvečer pod oknom dobrikali nežnejšemu spolu.
Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale, vodi jih Mara Vilar so nas zapele – Vse je veselo, kar živi, popeljale še do vodice, ki lepo in umirjeno teče, z nižin pa so nas popeljale v hribe med encijane ter nazaj do kmečkega človeka, ki z svojim znojem moči domačo zemljo, ko jo obdeluje. Za konec pa so nas MoPZ upokojencev Janez Cerar Domžale popeljali na Primorsko, zatem v Češnjice nad Blagovico ter na koncu zaključili na Gorenjskem koncu z pemijo »Glej jo, kak mimo gre«.
Res lep in enkraten koncert, kjer smo obiskovalci slišali in videli vse, od ljudskega petja, plesa in godenja, do lepo prebranega veznega teksta. Hvala vsem, ki ste z pevci, godci in plesalci obujali in ustvarjali nove spomine.
Avtor: Miro Pivar: Foto, video: Miro Pivar
