V spomin na skladatelja in dolgoletnega domžalskega župnika Matije Tomca

8. februar za domžalsko župnijo ni samo kulturni dan v spomin na pesnika Franceta Prešerna, ampak je to tudi dan smrti profesorja in dolgoletnega domžalskega župnika Matije Tomca (+1986).

V spomin na profesorja Matija Tomca je v nedeljo, 8. februarja 2015, po jutranji sveti maši na pokopališču potekal krajši program, ki so ga v pesmi izvedli pevke in pevci domžalskega cerkvenega zbora ter recitatorji. Domžalski župnik mag. Klemen Svetelj je ob koncu blagoslovil grob ter s pomočjo ministranta položil prižgano svečo na njegovo zadnje počivališče, ki se nahaja na starem delu pokopališča tik za vhodom. Prižgano svečo v spomin so položile tudi pevke in pevci cerkvenega pevskega zbora, saj so med sveto mašo in na kulturni prireditvi peli Tomčeve pesmi.

Pred devetindvajsetimi leti, 8. 2. 1986, je umrl skladatelj in dolgoletni domžalski župnik Matija Tomc. Kar štirideset let je bil župnik v Domžalah. Desetega februarja 1986, dva dni po njegovi smrti, so bile v domžalski cerkvi pogrebne slovesnosti, ki sta jih opravila takratni nadškof dr. Alojzij Šuštar in škof dr. Stanislav Lenič, oba Tomčeva učenca v zavodu sv. Stanislava.

Pokojni prof. Matija Tomc ima izredne zasluge za cerkveno in liturgično petje in glasbo, zlasti še v prenovi liturgije po drugem vatikanskem cerkvenem zboru. Ni cerkve na Slovenskem in tudi ne cerkvenega pevskega zbora v Sloveniji, tudi organista ni, ki ne bi poznal Tomčevih skladb. Skoraj ni kraja, kjer ne bi odmevala Tomčeva pesem, ne samo v Sloveniji, temveč tudi med našimi zamejci in med Slovenci po svetu, ki jih Tomčeva pesem povezuje še danes. V svojih skladbah cerkvenega in svetnega značaja bo pokojni Matija Tomc še dolgo živel. Njegov življenjski opus je izredno bogat. O njem so že in bodo še strokovnjaki izrekali svoja mnenja in svojo sodbo. Lahko pa že danes trdimo, da je njegovo glasbeno delo bistveni sestavni del slovenske glasbene kulture. Bogate darove, ki jih je pokojni Matija Tomc prejel ob svojem rojstvu od Stvarnika, je razvijal z vztrajnim delom in v tesni povezavi z izročilom slovenskega naroda. Še več, danes je povsem jasno, da je bil Matija Tomc izjemen skladatelj, eden največjih slovenskih skladateljev 20. stoletja.

Spominsko slovesnost je vodil domžalski župnik mag. Klemen Svetelj.

Po rodu je bil Matija Tomc Belokranjec. Rodil se je na Božič, 25. decembra 1899, v Kapljiščih, majhni vasici ob Kolpi, ki je spadala pod župnijo Podzemelj. Ker je bil v družini rojen kot prvi otrok, bi po takratnem običaju moral naslediti domačijo, vendar je naneslo drugače. V spominih Matije Tomca piše: »V družini posebnega smisla za glasbo ni bilo,« je nekoč povedal. »Mama niso nikoli peli, oče tudi ne, jaz pa sem že kot otrok rad poslušal narodne pesmi, ki so jih peli fantje, ko so zvečer vasovali.« Ko prebiramo Tomčeve spomine danes, se zdi, da pripetljaji skladateljevih najzgodnejših let sodijo skorajda med anekdote. Sam se je večkrat »pohvalil«, da je imel v spričevalu drugega razreda »najslabši red« prav iz petja, do tega pa je prišlo zgolj po deški trmoglavosti, saj dečki niso hoteli peti pred celim razredom in so raje trmasto molčali.

No, kako se je v življenju vse obrnilo, pa vidimo sedaj, kaj vse je ustvaril.