V spomin: Andrej Janža – Andi (1954-2020)

Janža je bil boem in večni popotnik, ustvarjalno delo pa ga vsekakor postavlja med nagrajence usode, njegova umetniška dela pa kažejo na izjemno nadarjenost avtorja, ki se je s potrebno nenavadnostjo uvrstil med likovnike, ki s kakovostjo že danes potrjujejo svojo navzočnost na kulturnem prostoru našega časa.

Andi je bil veliki zaveznik narave in stare kulturne dediščine, tako ga je pešpot dostikrat zanesla v občudovanje cvetlic na travnikih, ki jih preletavajo metulji in ptice, ter v opazovanje starih kozolcev in kašč, ter samotnih kmetij, ki se stiskajo pod kamniškimi planinami.

Bil je človek v pravem pomenu, poštenjak in zvest svojim načelom. Njegova dela so vedno študijsko nastajala preko skic in risb, ki jih je zapisoval z grafitom v svoje mape. Ko je čas dozorel jih je hipno z zanosov naslikal na premnoga svoja platna, ki se nahajajo vse naokoli v lasti premnogih njegovih občudovalcev.

Občudovali ga bomo še naprej v njegovih delih; večni bo ANDI, ta naš slovenski Van Gohg.

Slikar Andrej Janža, letnik 1954, iz Domžal, po očetu Janža iz Brezovcev pri Murski Soboti in mami Skalar iz Murske Sobote.

Premoderna bi bila, kot pravi vodja gibanja Oliver Marčeta, nedojemljiva brez aktivne prisotnosti Andreja Janže.
Takoj, ko se ozremo v Adijevo sliko, smo sredi dinamičnega dogajanja, kot da je le-ta ravnokar nastala. Impulzivni namazi, eruptivne poteze, na videz nedokončana področja – vse to tvori emocionalno dinamiko podobe kod sled slikarskega procesa. Andi čuti, da je včasih misel tudi moteč faktor. Sašo Koprivec navaja: »Sam njegove slike dojemam kot poskus zajeti bistvo občutka, še preden ga predela misel, in ga takega upodobiti. Merleau-Ponty, filozof slikarstva, je tak občutek imenoval primordialno izkustvo. Prepričan sem, da je strmenje k takemu občutju v slikarstvu danes premalo prisotno in v tem vidim glavno vrednost slik Andreja Janže.
“Najbolj občutljivi orodji “odkrivanja duše” sta v Adijevih slikarstvu gotovo barva in poteza sta v Andijevih slikah v izrazitem sozvočju do te mere, da ju pravzaprav ne moremo ločevati. Ni enega brez drugega«.

V mladosti bil sprejet na Likovno akademijo Sorbona v Parizu / Bozar v mestu St. Etienne v Franciji, kjer se je vseskozi sam preživljal.

Po nenadni vrnitvi iz Francije zaradi obveznega služenja vojaškega roka. Kasneje se je vpisal na likovno akademijo v Ljubljani / kiparstvo, ter bil sprejet. Prijateljeval z slikarjem Krištofom Zupetom.

Sodi med posebneže in močne risarje, njegov opus risb in slik značilno z poudarkom na risbi: konj, bajeslovnih bitij, literarnega junaka Don Kihota, ter ženski akt in magična bitja.

Ilustriral zgoščenko CD „Teh pesmi ne kaži svoji mami“- avtor Bela Somi Kralj (Kontrabant).

SAMOSTOJNE LIKOVNE RAZSTAVE:

• Domžale, »Velika retrospektiva« Galerija Menačenkova domačija 16.04.2019
• DD Trbovlje, Stara galerija „Popotnik“ februar 2016
• Galerija Vrabec GEOSS Slivna, maj 2015
• Galerija Knjižnice Litija “Eros Akt” oktober 2013
• Galerija Majolka, Kamnik – marec 2010
• Galerija hotel Korotan,Dunaj – januar 2010
• Erbergova paviljona graščine Dol pri Ljubljani, februar 2009
• Galerija Knjižnice Litija „Don Kihot“ september 2008
• Muzej Premodene umetnosti “Nedojemljivo“ – največji obsežni opus risb,slik in kipov preko 300 del v Muzeju
• Premodene umetnosti, Spodnji Hotič 19. Litija, november 2007
• Samostojno razstavljal v tujini na Dunaju leta 2010 v galeriji Korotan, kjer je bil izjemno zapažen.
• Skupinsko razstavljal v galeriji knjižnice in založbe Goga Novo Mesto 2018, ter galeriji SOT 24,5 Masarykova
• 24, Metelkova Mesto v Ljubljani 10.10.2017.

Zapisal: Zvone Vrtačnik; Foto: arhiv domžalca