V Slamnikarskem muzeju kmalu na ogled zanimiva razstava »Naše tovarne, naš ponos – Industrijska dediščina Gorenjske«

Slamnikarski muzej v Domžalah bo v mesecu novembru gostil zanimivo razstavo gorenjskih muzejev, ki so jo poimenovali »Naše tovarne, naš ponos – Industrijska dediščina Gorenjske. Na razstavi, ki jo bodo v Slamnikarskem muzeju v Domžalah odprli v sredo, 16. novembra 2016, ob 18. uri, bodo v besedi, sliki in s predmeti predstavljene izbrane tovarne iz sedmih področij Gorenjske, ki so jo na svojstven način zaznamovale skozi desetletja industrijskega razvoja.

Po besedah Katarine Rus Krušelj iz Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je sedem gorenjskih muzejev združilo v novem projektu, katerega rezultat ni le skupinska razstava o gorenjski industrijski dediščini s predstavitvijo poglavitnih gorenjskih tovarn, temveč tudi medsebojno sodelovanje in izmenjava bogatega gradiva tega vsebinskega področja: »Skupinska razstava Naše tovarne, naš ponos bo potovala po glavnih gorenjskih mestih in se jeseni oglasila tudi v Domžalah. Koordinator projekta je Gorenjski muzej Kranj, poleg našega muzeja, ki deluje v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, pa so sodelujoči še Loški muzej Škofja Loka, Gornjesavski muzej Jesenice, Medobčinski muzej Kamnik, Muzeji radovljiške občine in Tržiški muzej.«

Na razstavi bodo v besedi, sliki in s predmeti predstavljene izbrane tovarne iz sedmih področij Gorenjske, ki so jo na svojstven način zaznamovale skozi desetletja industrijskega razvoja. Njihov časovni, krajevni in družbeni prikaz smo ujeli v kratkem filmu ter v tiskanem katalogu, kjer so poleg opisov izbranih gorenjskih tovarn objavljeni seznami gorenjskih industrijskih podjetij po posameznih gospodarskih panogah.

Življenje današnje Gorenjske v veliki meri opredeljuje njena industrijsko preteklost. Industrija je bila nosilka in usmerjevalka, ne le gospodarskega, ampak vsesplošnega razvoja gorenjske pokrajine v preteklem stoletju. Tovarne z visokimi dimniki in velikimi proizvodnimi halami so spremenile izgled krajine in način življenja njenih prebivalcev. Med izdelki, ki pričajo o ustvarjalnosti in dosežkih gorenjskega človeka, je bilo nekaj izjemno uspešnih zgodb, ki so prerasle v mednarodno uveljavljene blagovne znamke. Vendar so se na prehodu v dobo novih tehnologij in tržnih zakonitosti ustavili stroji v marsikateri gorenjski tovarni. Podjetja, ki so bogato tradicijo znala nadgraditi z novimi znanji in inovativnostjo, tudi danes ostajajo nosilci gorenjskega gospodarstva.

V izjavi za javnost so organizatorji razstave še zapisali, da v vseh gorenjskih muzejih zbirajo in ohranjajo materialne dokaze bogate in raznovrstne industrijske dediščine pokrajine od Mojstrane do Domžal, od Škofje Loke do Kamnika. Sledijo razvoju industrije od prvih obratov z nekaj zaposlenimi, ki so sprva le delno vključevali strojno proizvodnjo, do velikih industrijskih gigantov, ki so dajali delo več tisoč delavcem in so imeli velik pomen v vseslovenskem merilu. Ob zatonu industrijske dobe s časovnim odmikom vedno bolj prepoznavamo izjemen pomen vrhuncev razvoja gorenjske industrije za tedanji čas in še pomembneje, pomen desetletja trajajočih procesov industrializacije, ki se s številnimi dolgoročnimi posledicami kažejo v sodobnem prostoru Gorenjske.