V Moravčah izvedli premiero humoreske Kozlovska sodba v Višnji Gori

Miro Pivar 5. februar, 2023

1.034 2 min. za branje

V Višnji Gori so pred mnogimi leti živeli Lukež Drnulja, njegov kozel Lisec in Andraž Slamorezec. Nekega dne, ko je Lukež nabiral listje, mu je kozel pobegnil, ker so ga vedno nadlegovali psi in višnjavski otroci. Tekel je in prišel do vrta z lesenim plotom, last Andraža Slamorezca, mestnega svetovalca. Kozel Lisec je poželjivo gledal slastno solato in zelje, ki sta rasla v vrtu. Ni in ni vedel, kako bi prišel v vrt. To je opazil Andraž Slamorezec, ki je ravno popil nekaj kislega mleka za kosilo. Kozla je hotel zmerjati in tepsti, ampak ga je Lukež ustavil, ko je iskal svojega kozla. Andraž Slamorezec je tožil Lukeža in njegovega kozla. Andraž in Lukež se nista marala, med njima so bile stare zamere, zato je bila naloga sodišča še težja. Na sodbo so prišli mestni svetniki, župan in sodniki. Niso in niso se mogli odločiti, kdo je kriv. Takrat je prišel mimo berač in vedež Flere Krivostegno. Naposled so ljudje sklenili, naj razsodi bistroumnež. Po dolgem premisleku se je bistroumnež odločil in razsodil. Kozel naj je devetkrat udarjen po svoji senci, Lukež pa je moral vse to gledati z zavezanimi očmi. Andraž Slamorezec je od veselja kar poskočil in zavriskal. Razsodba je zelo smiselna. Kozel je bil kaznovan zaradi svoje požrešnosti, Drnulja zaradi svoje malomarnosti. Nobenega od njiju pa ta »kazen« ni nič bolela, kar je bilo tudi pravično, saj nista nikomur povzročila nobene škode.

Humoresko Kozlovska sodba v Višnji Gori so premierno v nabito polni dvorani Kulturnega doma Moravče izvedli v soboto, 4. februarja 2023. Humoresko, ki jo je spisal slovenski pisatelj Josip Jurčič, za moravški oder pa jo je režirala Fani Capuder, so si med drugimi ogledali tudi župan Občine Moravče dr. Milan Balažic, evropska poslanka Ljudmila Novak, moravški župnik Kancijan Čižman, prva slovenska lacanovska psihoanalitičarka in doktorica filozofije Nina Krajnik ter bogoslovec Blaž Zorko.

Poleg domačih igralcev, od odraslih do otrok, je sodelovala tudi Pihalna godba Moravče, scena je bila odlična igralci pa tudi. Kot je pred premiero igre ob pozdravnem govoru dejala Elizabeta Pirnat, predsednica KID Limbar Moravče, se je slovenski pisatelj, pripovednik in publicist Josip Jurčič rodil leta 1844, umrl pa leta 1881, zato je Vlada republike Slovenije ob 140 letnici smrti leto 2021 razglasila za Jurčičevo leto. Ker takrat zaradi korone niso mogli izvesti predstave, so se odločili, da jo izvedejo letos. Lahko zapišemo, da jim je predstava odlično uspela.

Josip Jurčič je izhajal iz revne kmečke družine. Nad literaturo in pripovedništvom ga je navdušil dedek Jože Jankovič, materin oče. Pripovedoval mu je pravljice in pripovedke slovenskega ljudskega izročila o čarovnicah in strahovih, prigode iz časov turških vpadov, o stiških menihih ter o tihotapcih in rokovnjačih ter s tem buril vnukovo domišljijo in vplival na njegov literarni razvoj.

Satirična humoreska Kozlovska sodba v Višnji Gori tako na izredno duhovit način spregovori o odnosih v majhni skupnosti, tožarjenju, podkupljivosti, sprenevedanju in koristoljubju. Posega v samo bistvo posameznikovega značaja in dinamiko ter v skupnost ljudi, zato Jurčičeva Humoreska, ki pa je lahko še kako resnična, ostaja aktualna še danes, saj se človeška neumnost, omejenost in hibe do danes niso čisto nič spremenile. Pisatelj Josip Jurčič je z njo tako ovekovečil človeško neumnost, domišljavost, omejenost in primitivno maščevalnost, s to humoresko pa je človeške hibe izrisal v šaljivem in pozitivnem tonu, samo da bi nas zgodba o človeških pomanjkljivostih spravila v smeh in dobro voljo. Tudi danes se v sporih vse prehitro odločamo poiskali pravico na sodišču. Iskren pogovor, dobra volja in trud za iskrene prijateljske, sorodstvene ali sosedske odnose pa bi nam prihranili veliko denarja, časa in energije: prepir in nesporazume rešujmo s pogovorom, ne s tožbo.
Tokratna dramatizacija lepe povesti iz stare zgodovine se ukvarja z rekonstrukcijo spomina in zgodbe, ter nas sprašuje. Kaj je laž in kaj resnica? Komu sploh lahko verjamemo, če pa vsi lažejo? Sodna dvorana tako postaja gledališče, cirkus in kabaret, v katerem višnjanski »modrijani« predstavljajo svoja stališča. Škoda, da se ni oglasil še sam kozel in povedal svojo plat zgodbe. Škoda, da ne ve govoriti.