V Knjižnici Domžale na Literarni kavarni gostili Milana Deklevo

V Knjižnici Domžale je v četrtek, 25. februarja 2016, potekala Literarna kavarna, katere gost je bil priznani slovenski pesnik in prozaist Milan Dekleva. Pogovor z priznanim pesnikom je vodila Mirjam Slanovec. Rdeča nit pogovora je bila tokrat izdaja nove knjige o nadvse uspešni in po drugi svetovni vojni močno zatirani popotnici in pisateljici Almi Karli. In kot se za literarno kavarno spodobi, je tudi tokrat dišalo po kavi, čaju in pecivu, ki so ga pripravile knjižničarke ter ponudile obiskovalcem pogovora.

Kratki roman Milana Dekleve, enega najbolj cenjenih slovenskih pesnikov in prozaistov, dobitnika Prešernove nagrade 2006 in nagrade Kresnik za roman Zmagoslavje podgan, Telo iz črk, je navdahnjen z osebnostjo Alme Karlin in njeno komaj verjetno življenjsko zgodbo. V njem se prepletajo strast do pisanja, ljubezen in duhovno potovanje v teozofijo. Kljub nekaterim trdnim zgodovinskim okoliščinam pisatelja vodita domišljija in intuicija, s katerima izrisuje portret drzne, pogumne in nadarjene junakinje v spopadu z naraščajočo brutalnostjo prejšnjega stoletja.

Knjiga o Almi Karlin je pisatelj dal naslov "Telo iz črk". Milan Dekleva je v kratkem romanu Telo iz črk: roman o Almi že v naslovu in podnaslovu združil in zakoličil obe razsežnosti glavne junakinje (tokrat mišljeno dobesedno) – pogumne in neuklonljive ženske z izredno voljo in tudi kakšno dilemo. V knjigi je tudi kar nekaj ilustracij, ki popestrijo knjigo.

Dekleva nam ponuja pogled v njeno odločitev, da bo svetlobo iskala v tujih in eksotičnih krajih, da bo prepotovala svet. Popiše njeno srečanje s poznejšo partnerico in življenjsko sopotnico, slikarko Gamelinovo, tudi predavanje v Nürnbergu, v katerem že strašijo nacisti pred kuliso zastav in simbolov večnega Reicha, pa poznejši nemški zapor v času druge svetovne vojne in grožnjo s preiskavo zaradi spolne usmerjenosti; vse do njenega odhoda v partizane, kjer spet naleti na nezaupanje in celo odkrito sovražnost, ker je odkrito in prostodušno pisala o komunistih in njihovi nezadržni želji po prevzemu oblasti. Nova revolucionarna oblast jo obsodi na molk, na anonimnost, njena dela pa na samevanje v predalu brez dostopa do bralcev. Ta odlomek o revolucionarni oblasti nam je iz knjige prebral tudi sam pisatelj Milan Dekleva. Zanimiva in fascinantna zgodba o krhkem in nekoliko asimetričnem dekletu, ki v svetu išče ljubezen in priznanje in ki se oborožuje z znanjem tujih jezikov, pa je brez dvoma samo izgovor za univerzalno zgodbo o nekom, ki se ne uklanja. Nikoli in nikdar. Njena pisateljska iniciacija se začne s prvim pisalnim strojem, ki ji omogoča prevozno sredstvo v jezik. Pahnjena v svet, rojena v jezik, bi lahko označili njeno postopno odkrivanje sebe, v jezik kot nosilec svetlobe in sredstvo za njeno doseganje. Svoboda za žensko v prvi polovici turbulentnega dvajsetega stoletja, za žensko, ki se ni uklonila moški dominaciji in ni hotela sprejeti moškega patronata, če ne tudi nadvlade, je v pisanju in obsojenosti na samoto, ki pa jo pozneje pretrga srečanje s partnerico, s katero je ostala do smrti.

Dva odlomka iz knjige nam je prebral tudi sam avtor knjige o Almi, Milan Dekleva. Seveda smo na svoj račun prišli tudi poslušalci, ki smo se udeležili Literarne kavarne ter sodelovali z zastavljanjem vprašanj gostu večera, ki je na vprašanja rade volje odgovoril ter s tem pokazal, da je res eden najbolj cenjenih pisateljev v Sloveniji.

Ob koncu je gost večera napisal še posvetilo ter se podpisal v knjigo direktorici knjižnice mag. Barbari Zupanc Oberwalder ter voditeljici pogovora Mirjam Slanovec.