Znamenite Goršičeve orgle v župniji sv. Mihaela v Mengšu bodo deležne obnove

V cerkvi sv. Mihaela v Mengšu je v začetku leta 1890 mojster Franc Goršič kot svoj opus 54 postavil nove orgle. Tudi danes Franca Goršiča mnogi izpostavljajo kot največjega slovenskega orglarja, ki pa je bil v svojem času nekoliko zapostavljen. Bil je tudi zaveden Slovenec in je pri svojih kasnejših delih nemške napise na inštrumentih zamenjal za slovenske, kar pa v tistem času ni bilo običajno. Kot izreden intonater je deloval v Avstriji in bi verjetno tam lahko zelo uspel, vendar se je odločil, da se vrne v Ljubljano in deluje tu ter obogati orgelsko krajino v svoji deželi. V 39. letih je postavil 66 orgel, popravil, uglaševal in vzdrževal pa je mnogo orgel po cerkvah in zavodih na današnjem slovenskem ozemlju in v tujini. Krona njegovega dela so orgle v Uršulinski cerkvi v Ljubljani, ki jih je kot svoje 56. delo postavil l. 1891. Skladatelj in organist p. Hugolin Sattner je ob njihovi otvoritvi zapisal, da so te orgle »najboljše orgle na Kranjskem«. In mengeške orgle, nekoliko skromnejše in leto starejše, verjetno ne zaostajajo kaj dosti.

Organist in orgelski izvedenec Luka Posavec ter strokovni sodelavec Aleš Razpotnik, sodelavca projekta Organistica, sta v soboto, 22. aprila 2023, v Župnijskem domu v Mengšu predstavila zgodovinsko ozadje orgel Franca Goršiča ter zasnovo projekta obnove orgel v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Mengšu. Po predavanju je za vse obiskovalce sledil ogled orgel v župnijski cerkvi. Dogodek je lepa gesta pri ohranjanju in spodbujanju slovenske orgelske dediščine.

Mengeške orgle v župnijski cerkvi svetega Mihaela so zelo imeniten in dragocen inštrument, ki ga je v začetku leta 1890 izdelal najboljši slovenski orglar Franc Goršič. Orgle imajo na dveh manualih in pedalih 19 registrov. Skupaj je v orglah vgrajenih 1.176 piščali, 307 lesenih in 869 kovinskih. Na orglah so bili od postavitve izvedeni trije večji posegi: leta 1938 vgradnja električnega ventilatorja za dovajanje zraka, okoli leta 1952 razširitev s 6 registri s pnevmatskimi sapnicami s strani mojstra Andreja Bende in leta 1990 odstranitev teh registrov ter delna, predvsem estetska prenova. Da bi bile orgle v 132 letih kdaj popolnoma restavrirane ni znano. Zadnjih dvajset let so orgle v tako slabem stanju, da se jih ne da več uglasiti. V preteklosti se je cerkev ogrevala s pomočjo vpihavanja ogretega zraka in zaradi velikega nihanja temperature in relativne zračne vlage, saj se cerkev med tednom ni ogrevala, so se z leti preveč izsušili leseni deli orgel. Ti so sedaj zelo občutljivi in se takoj odzovejo na spremembe. To se je videlo ob ogledu orgel, ko so zaigrali nanje.

Kot je dejal Aleš Razpotnik, se velike težave pojavijo, če vlažnost zraka pade, takrat se leseni deli mehanike in sapnic skrčijo. Orgle škripajo, piskajo, vmes se zatikajo posamezne tipke, posamezni ventili se ne zaprejo in se tako med igranjem oglašajo toni, ki se ne bi smeli. To se je nazorno slišalo med igranjem. Sedaj je zadnji čas, ko orgle še lahko rešijo. Orgle ne opravljajo več dobro svoje funkcije, saj so dotrajane, organisti morajo vse pogosteje opustiti kakšen register. Včasih se zgodi, da kateri izmed registrov utihne med samim igranjem, kar je sila nerodno. Župnijska kultura v Mengšu je zelo bogata, del te kulture pa so tudi orgle Franca Goršiča. V župniji Mengeš imajo kar pet zborov, kar je neka enkratnega, s tem pa imajo tudi tri organiste in še nekaj takih, ki se pridno učijo orglanja. Tako pri Mešanem pevskem zboru sv. Mihaela na orgle igra Ana Kešnar, pri mlajšem mešanem pevskem zboru na orgle igra Andrej Škrlep, Vokalno instrumentalno skupino sv. Mihaela pa na orglah spremlja Uroš Urbanija.

Projekt Organistica obsega arhiviranje, dokumentiranje, analizo, sistematizacijo vrednotenja, ohranjanje kulturne dediščine z varovanjem instrumentov pomembnejše zgodovinske vrednosti, apliciranje podatkov iz pridobljenih analiz za rekonstrukcijo in novogradnje ter za ozaveščanje o pomembnosti orgelskega kulturnega izročila v Sloveniji ter mednarodnem prostoru. Znotraj tega projekta so trenutno trije podprojekti: zasnova novih orgel v Šentvidu, projekt Franc Goršič in dokumentacija orgel ljubljanske stolnice. Kot organist vedno prideš v novo okolje in prostor, pred seboj dobiš nov, drugačen instrument, zato so vsake orgle svet zase, so pravi individuum.

»Natančno dokumentacijo smo izdelali z namenom ohranjanja izročila in arhiviranja. Velikokrat se zaradi praktičnosti in smotrnosti staro umika novemu. Kljub temu pa se moramo zavedati svojih korenin in dogajanja tedanjega časa. Dokumentacija orgel je tako eden od načinov, da bodo tudi prihodnje generacije bolje razumele odločitve ter razmišljanja preteklega in današnjega časa,« je na predavanju dejal Luka Posavec.

Mengeški župnik Marko Košir je v letu 2021 imenoval odbor za obnovo orgel, ki si je ogledal nekaj primerljivih orgel in se posvetoval s strokovnjaki iz orgelskega področja. Prepričali so se, da so mengeške orgle pomemben kulturno-tehnično-zgodovinski spomenik, še posebej, ker ne obstaja več veliko Goršičevih originalnih instrumentov. Odločili so se, da orgle restavrirajo v njihovo izvirno stanje. Obnovo so zaupali mojstru Tomažu Močniku in njegovi delavnici iz Cerkelj na Gorenjskem. Orgelski mojster bo s svojimi sodelavci orgle razdrl do najmanjših delov (razdrl bo tudi lesene piščali), vse dele očistil in obnovil, zaščitil proti škodljivcem, saniral razpoke, po potrebi poravnal in zalotal kovinske piščali, vse neuporabne in dotrajane dele pa izdelal po enakih merah in iz enakih materialov kot so izvirni. Po končani obnovi bodo orgle takšne, kot so leta 1890 prišle iz roke mojstra Franca Goršiča. Mojster bo z deli začel po letošnji veliki noči, orgle pa bodo ponovno v polnem sijaju zapele nekje do prihodnje velike noči. V župniji Mengeš se zahvaljujejo za podporo in darove ter prosijo za vaše molitve za uspešen zaključek projekta. Po svetih mašah 22., 23. in 24. aprila, vas vabijo na kor, da si še pred obnovo ogledate ta veličastni instrument in spoznate njegovo delovanje. Organisti vam bodo na voljo za morebitna vprašanja.

Projekt Franc Goršič traja od julija 2019, rodil pa se je spontano iz ljubiteljskih obiskov Goršičevih instrumentov po Sloveniji že leto prej. Trenutna ocena trajanja projekta je deset let. Gre za raznolik in obsežen projekt, ki obsega poglobljeno analizo Goršičevega opusa, pregled obstoječe ali še neodkrite dokumentacije o njegovem življenju in delu ter oživljanje njegove dediščine. Hkrati je to nadaljevanje spoznavanja Franca Goršiča, ki ga je predstavil že dr. Edo Škulj v svoji knjigi Goršičeva orgelska delavnica iz leta 2004. Cilj projekta je najti prave informacije ter spodbuditi nadaljnje restavriranje in tudi razumevanje glasbil.

V nedeljo, 23. aprila bo po vseh svetih mašah potekal Dan odprtih vrat na koru mengeške cerkve, kjer vam bodo predstavili delovanje orgel. Z veseljem bodo odgovorili tudi na vaša vprašanja. Na isti dan ob 16. uri bo potekala tudi delavnica za otroke in otroke po srcu, na kateri bodo udeleženci sestavili miniaturne orgle in tako spoznali delovanje inštrumenta. Prisluhnili bodo kratkemu nastopu otrok na miniaturnih orglah in ob njihovi spremljavi skupaj zapeli tudi kakšno pesem. Delavnica je namenjena otrokom, zanimiva pa bo tudi za odrasle.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar