Zgodovinski pregled TVD Partizan Domžale ob 120-letnici v Knjižnici Domžale

Neutrudni predsednik društva TVD Partizan Domžale, Janez Bizjak, se je izredno potrudil in ob 120-letnici društva zbral ogromno gradiva o dolgoletnem delovanju društva. Tako je nastala izredno lepa zgodovinska knjiga.

Športno društvo TVD Partizan Domžale v letu 2025 obeležuje častitljivih 120 let svojega obstoja. Njegova zgodovina sega v leto 1905, ko je začelo delovati pod imenom Sokol Domžale, vse do izbruha 2. svetovne vojne. Po vojni se je društvo preimenovalo v Telesno-vzgojno društvo Partizan Domžale in je bilo vodilno v rekreacijski vadbi v praktično vseh športih na tem območju. Z dolgoletno tradicijo, bogato zgodovino in številnimi dosežki je društvo pustilo neizbrisen pečat na športnem področju Domžal.

Vse te dragocene trenutke in še mnoge druge zanimivosti lahko preberete v knjigi “Medijski športno-rekreativni spomini Domžal (ali kako so pisali o nas)”. Knjigo si lahko ogledate tudi na njihovi spletni strani.

Predstavitev knjige je potekala v prostorih Knjižnice Domžale v ponedeljek, 10. marca 2025. Vabilu se je odzvalo veliko udeleženk in udeležncev, saj bi bilo zamuditi predstavitev knjige o društvu, v katerem so mnogi sodelovali desetletja, pravzaprav nesmiselno. Obenem so obeležili tudi vsakoletni spomin na 8. marec. Vsaka ženska udeleženka je prejela rdeč nagelj, sadje in nekaj sladkega, ob tem pa še knjigo, ki jo je uredil Janez Bizjak.

Dogodek je povezovala Vera Vojska. Nekaj besed so spregovorili tudi članice, člani ter mentorji TVD Partizan Domžale, med njimi tudi letošnja prejemnica zlate plakete na prireditvi Športnik leta, Anica Črne Ivkovič. Svoje misli je delil tudi Pavle Pevec.

O knjigi je Janez Bizjak dejal, da gre za nadaljevanje zgodovinskega pregleda domžalskega Sokola in Partizana. Tokrat je zgodovina društva predstavljena v avtentičnih besedilih, nespremenjenih v posameznih obdobjih: nekateri članki so bili napisani pred več kot 100 leti, drugi so iz novejše zgodovine društva. Gradivo je bilo zbrano iz zapisanega lokalnega dogajanja, Sokolskega koledarja ter glasnika in glasila Občine Domžale: Občinskega poročevalca (do leta 1991) in Slamnika ter zapisnikov društva.

Pravzaprav je knjiga nadaljevanje dela, izdane ob 100-letnici društva, ko sta z Matjažem Brojanom napisala knjigo o zgodovini domžalskega športa in rekreacije z naslovom “Stoletna športna sled”. Tokratna knjiga vsebuje dogodke iz preteklosti, ki še niso bili podrobno prikazani, dopolnjene z delovanjem TVD Partizan Domžale v zadnjih dveh desetletjih.

Uporabljeno je bilo gradivo iz naslednjih knjig, časopisov in glasil: Stane Stražar: “Mesto pod Goričico”, Slovenski Sokol, Jugoslovanski Sokol, Slovenski sokolski koledar, Jugoslovanski sokolski koledar, Sokolski glasnik, Domžalske novice, Občinski poročevalec Domžale, Slamnik, zapisniki Sokolskega društva Domžale in društva TVD Partizan Domžale ter osebni arhivi.

Avtorji uporabljenega gradiva so: Janez Bizjak, Matjaž Brojan, Anica Črne Ivkovič, Gašper Dimc, Dare Flis, Mojca Grojzdek, Franci Košak, Primož Košak, Igor Kuzmič, Milan Merhar, Neda Pavlin in Zule, Pavle Pevec, Polona Šmuc, Brane Štrekelj, Vera Vojska in Jurij Vulkan.

V Sloveniji je po ustanovitvi prvega češkega sokolskega društva na Češkem leta 1862 sledilo množično ustanavljanje podobnih društev tudi pri nas. V Ljubljani so že leta 1863 ustanovili Slovensko sokolsko društvo Južni Sokol. V odboru za njegovo ustanovitev je bil tudi Domžalec Fran Ravnikar, ki je kasneje postal eden izmed starost domžalskega sokolskega društva, ustanovljenega leta 1905.

Do leta 1900 so nastala mnoga sokolska društva v Sloveniji (v Kranju, Mozirju, Novem mestu, Gorici, Prvačini), Domžalci pa so svoje društvo ustanovili relativno pozno. Poleg narodne zavesti je bilo njihovo delovanje osredotočeno na šport, tako da lahko domžalsko sokolsko društvo označimo kot pretežno športno društvo. Obstajalo je do leta 1944, ko je po požigu sokolskega doma prenehalo delovati.

Nogometaši so svoje društvo ustanovili leta 1920, medtem ko je bil tenis zelo priljubljen šport pri Ladstetterjevi tovarni, kjer so uredili lepo teniško igrišče. Košarka je kot povojni šport doživela zvezdne trenutke v 60. in 70. letih ter kasneje z osvojenimi pokalnimi lovorikami.

Množica zbranih pisnih poročil o domžalskem športu predstavlja dragoceno gradivo, ki potrjuje latinsko modrost: “LITERA SCRIPTA MANET” – kar je zapisano, ostane. To gradivo, zbrano po zaslugi športnega zanesenjaka Janeza Bizjaka, bo še dolgo pričalo o športnih dogodkih in dosežkih domžalskega športa, saj človeški spomin tega ne ohranja za vedno.

S knjigo dosegamo trajni spomin na športnike, tekmovanja in pomen športa v naših življenjih, predvsem za mladino. Šport kot sestavni del kakovostnega življenja pomeni obogatitev vsakega posameznika, hkrati pa prispeva k zdravju in fizični moči. Knjiga, ki jo imate pred seboj, je vsega priznanja vredno dejanje.

Avtor: Miro Pivar; Foto in video: Miro Pivar

Tagi