Zaključek Športne bralne značke s Tadejo Brankovič in Peto olimpijado

Branje, telesna aktivnost in pisanje so trije stebri uspešnega boja proti stresu, tesnobi, depresiji in drugim težavam. V Knjižnici Domžale so v ta namen že drugo leto zapored pripravili Športno bralno značko. Na zaključno prireditev so za vse, ki so jo uspešno zaključili, povabili Tadejo Brankovič. Nekdanja biatlonka je predstavila svoj knjižni prvenec z naslovom Peta olimpijada. Spregovorila je o pomenu športa in branja ter z nami delila življenjske preizkušnje, ki so sledile po zaključku uspešne športne kariere.

V organizaciji  Knjižnice Domžale je v sredo, 11. maja 2022, potekalo športno-literarno srečanje ob izidu knjige Peta olimpijada Tadeje Brankovič. Knjiga Peta olimpijada je izpoved o preizkušnji na progi življenja, ki je Tadejo Brankovič iz snežnih poligonov in velikih biatlonskih uspehov, pripeljala na strmine in poledenele plošče bolezni, ločitve, žalosti in jeze. Tadeja Rode Teran iz Knjižnice Domžale je v uvodu pozdravila gostjo in zbrane bralke in bralce, ki so se udeležili Športno bralne značke. To je bila zaključna prireditev za vse, ki so zaključili Športno bralno značko. Ob koncu predstavitve knjige sta obe podelili priznanja in nagrade vsem bralkam in bralcem, ki so uspešno zaključili letošnjo Športno bralno značko.

“V kakšnem letu dni sem, tudi velikokrat v solzah, napisala avtobiografijo, uredil pa jo je novinar Marjan Fortin,” je na zaključku Športno bralne značke izpostavila udeleženka štirih olimpijskih iger in opisala spopadanje z boleznijo. Je mama devetletnega Rožleta in dvanajstletne Maše, med drugim je preživela težko obdobje ločitve, v zadnjem času pa se bojuje z rakom. Tadeja je ob predstavitvi in ob slikovnem prikazu na projekcijskem platnu dejala, da je knjigo začela pisati v procesu soočanja z diagnozo raka na prsih.

O sebi je povedala: “Sem v procesu zdravljenja. Tečem najpomembnejšo tekmo v življenju, kjer moram osvojiti zlato olimpijsko medaljo. Zavedam se, da je pot zdravljenja raka vselej negotova, a vem, da me vztrajnost in sposobnost soočanja s težavami, pridobljena v športu, rešujeta. Vem, da zmorem, vem za kaj se borim in kaj me življenje s svojimi preizkušnjami uči. Samo eno – da je lepo in da ga je vredno živeti vsak dan sproti ter da je na koncu vsakega tunela svetloba in upanje. A le močno je treba verjeti. Ob soočenju z boleznijo sem začela pisati. Svojo življenjsko zgodbo, ki res ni običajna in je prepletena z veliko čustvi, strahu in nemira, a tudi upanja in optimizma, prelivam v knjigo. Naslovila sem jo »Peta olimpijada«. Pišem jo zase in za druge. Z namenom ozaveščanja in spoznanja, kaj je v življenju res vredno in pomembno, in kot del svoje terapije. Verjamem, da se bo zaradi neposrednosti in iskrenosti bralcev dotaknila, in da bo ljudem, ki so se znašli v podobnih stiskah, vlivala upanje in lajšala spopadanje z njimi. Želim si, da bi knjigo bralci vzeli kot učbenik, v katerem spoznajo, da optimizem, pozitivnost, dobra energija in vztrajnost pripeljejo do ciljne črte.”

Ena najboljših slovenskih biatlonk doslej je štirikrat nastopila na OI, šestkrat stala na zmagovalnem odru tekem za svetovni pokal ter dosegla številna visoka mesta na tekmah. Pred dobrim desetletjem je sklenila športno pot, življenje pa je bilo tudi po koncu, v slogu kariere, na novi poti posuto z vzponi in padci. Ta biografija združuje kar nekaj stvari. Šport nas nauči živeti, knjiga je vdihnila novo življenje Brankovičevi in njenima otrokoma, povezala številne ljudi, Brankovičeva pa je našla novo poslanstvo.

Ena sklepnih misli biografije, ki jo je Tadeja prebrala ob koncu predstavitve sestavljajo naslednje besede: “Štiri OI so merile čas na štoparici. Peta ne meri hitrosti. Naučila me je zavedanja, da je vse minljivo. Da smo minljivi tudi mi. Zato je treba živeti. Vsak dan, vsako minuto, vsak trenutek. Biti hvaležen za vse, kar imaš.”

Tadeja, želimo ti, da na peti olimpijadi dosežeš zlato medaljo, vsem udeleženkam in udeležencem Športno bralne značke pa čestitke ob uspešnem zaključku spomladanskega dela branja.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar