Vzpon rastlin prihodnosti

V četrtek, 11. aprila, se je v Kulturnem domu Ivana Hribarja v Trzinu, v dvorani Marjance Ručigaj, odvilo predavanje dr. Katje Rebolj o rastlinah prihodnosti in predstavitev dveh njenih knjig Narava vedno zmaga in Zdravilni pleveli: rastline prihodnosti.

Ženski pevski zbor Trzinke pod vodstom Primoža Leskovca je prireditev pričel z dvema ljudskima pesmima, ki sta sovpadali s temo večera – Vrtec ogradila bodem in Škrjanček poje, žvrgoli. Zatem je sledila predstavitev in pogovor z gostjo, ki ga je vodila gospa Štefka Prelc. Sprva sta govorili o nabiralništvu, saj se vse začne pri nabiranju delov posameznih rastlin. Žal so še ne dolgo tega menili, da je nabiralništvo zgolj za čudake, da so to ljudje, ki živijo pač malo drugače. A danes so mnogi spoznali prednosti nabiralništva in dr. Katja Rebolj se je nabiralništvu posvetila na povsem svoj način – začela je sodelovati z vrhunskimi kuharji: Janezom Bratovžem, Binetom Volčičem in Ano Roš. Svoje delo je namenila tudi ljubiteljem narave, ki divjo hrano, zdravilne plevele in jedilno cvetje uporabljajo za svojo prehrano in zdravje. Na svojih delavnicah je že mnogim pomagala z nasveti in tudi praktičnim prikazom tako nabiranja kot uporabe zdravilnih plevelov ter drugih rastlin.

Na kulturno obarvanem večeru pa ni bilo govora le o vsebini knjig izpod peresa dr. Katje Rebolj, ampak tudi o zgodovini zeliščarjev in o starih kuharskih knjigah v katerih najdemo recepte, ki vključujejo omenjene zdravilne rastline, o prvi kuharski knjigi v slovenskem jeziku Kuharske bukve Valentina Vodnika in še in še. Po predstavitviprve knjige Narava vedno zmaga je sledil glasbeni premor, kjer sta nam Tina in Anja zaigrali na violino in flavto, da smo se ob sproščujoči skladbi pripravili na drugi del predavanja.

V drugi knjigi Zdravilni pleveli: rastline prihodnosti je avtorica zajela kar 30 vrst plevelov. Najbolj pogost med njimi je navadna zvezdica ali po domače kurja črevca, ki so pomladi prva sveža zelena vitaminska bomba. Naučili smo se, da če ima rastlina okus in izgled kot užitna rastlina, potem obstaja velika verjetnost, da je užitna. Podobno je pri cvetju, steblih in koreninah, a pomembno je vedeti, da ni vse, kar naberemo, primerno in užitno. Pri nabiralništvu sta zelo pomembna dva dejavnika – kraj in ozračje, ki morata biti čista. Tudi potem, ko smo že precej izkušeni nabiralci zdravnih zeli pa odkrijemo, da nas narava vedno znova prijetno preseneča – ena izmed takšnih zdravilnih rastlin je smrekova lesna goba iz katere skuhamo okusen čaj. Vse, kar imamo okoli sebe in lepo uspeva v čistem okolju, lahko uporabimo za svoje zdravje, le prej se moramo dobro poučiti. In ker je z rastlinami tako, da uspevajo le na določenih krajih ob določenem času (spomladi, jeseni, poleti), je pogovor nanesel tudi na shranjevanje preveč nabranih zdravilnih plevelov in podobnih rastlin.

Končanemu govornemu delu je sledila še degustacija posameznih jedi in pijač iz že prej nabranih rastlin. Priznati moramo, da je bilo pri tem najtežje ugotoviti iz katerega plevela je kakšna dobrota, da o pijači sploh ne pišemo.

Avtor: DJD; Foto: DJD