Vsak kraj, ki da nekaj nase, se spominja svojih pomembnih rojakov

Dr. Anton Breznik je bil vodilni jezikoslovec prve polovice 20. stol., slovničar in pravopisec, raziskovalec slovenskega besedja, zgodovinar knjižnega izročila, inovator slovenske skladnje in besedotvorja, utemeljitelj novodobne stilistike in zbiratelj ljudskega blaga, gimnazijski profesor slovenščine in ravnatelj, izredni član SAZU ter vseskozi odločen zagovornik slovenske jezikovne samobitnosti; znanstvenik in pedagog, globoko veren duhovnik, Ihanec in sorodnik, predvsem pa je bil Človek.

Letos praznujemo 140. obletnico rojstva največjega Ihanca dr. Antona Breznika. Zaradi pandemije letos ne bomo mogli organizirati spominskih slovesnosti po meri prejšnjih okroglih obletnic, ko smo Ihanci pokazali krajevni ponos veliko zavest o delu in pomenu našega rojaka. Ta praznovanja tudi bodoči rod ne sme opustiti, ker smo zaradi gojenja in utrjevanja vrednot, povezanih z imenom in delom tega velikega jezikoslovca, v minulem času stali in obstali.

Breznikove spominske slovesnosti v Ihanu

Konec marca 1974 je bila v Ihanu ob 30. obletnici Breznikove smrti prva večja spominska slovesnost, ki jo je pripravila mlajša generacija, ko je v Gasilskem domu pripravila literarni večer, na katerem so predstavili svoja prozna in pesniška besedila. Program je popestril tudi šolski pionirski pevski zbor in ihanski instrumentalisti, ki so obiskovali glasbeno šolo v Domžalah. Slavnostni govornik je bil šolski upravitelj Anton Križaj. V govoru podaril Breznikovo navezanost na Ihan, da je bil preprost človek, da je zbiral ljudske pesmi in da je bil eden najpomembnejših jezikoslovcev.

Konec septembra tega leta je bila na pobudo Slavističnega društva na Breznikovi rojstni hiši, to je na Pekletovi domačiji, odkrita spominska plošča. Slavnosti se je udeležilo več kot sto slavistov ter vodilni predstavniki Filozofske fakultete in SAZU-ja. Zbrane je pozdravil Anton Križaj, slavnostni govornik je bil dr. Jože Toporišič. Na kratko je opisal Breznikovo življenjsko pot, potem pa je v petih točkah razčlenil njegovo delo in ga ovrednotil.

Breznik je dobil spominsko ploščo na rojstni hiši in tako je bil deloma odpravljen dolg do Breznika, »velikega služabnika slovenskemu jeziku«, kot je zaključil svoj govor dr. Toporišič. Breznikove rojstne hiše sedaj ni več, spominska plošča je »preživela« rušitev te hiše in se sedaj nahaja v Breznikovi čitalnici v župnišču.

Aprila leta 1978 so Brezniku v središču Ihana postavili in odkrili spomenik v okviru praznovanja 750-letnice prve omembe Ihana.

Ob 100. obletnici Breznikovega rojstva 1981, pa tudi ob drugih prejšnjih okroglih obletnicah so se v časopisih in revijah pojavili razni daljši ali krajši zapisi o dr. Antonu Brezniku kot jezikoslovcu, predvsem pa kot o profesorju in človeku. Te članke so največkrat napisali njegovi dijaki s škofijske gimnazije (najbolj znan med njimi je bil mogoče prevajalec Janko Moder), ki so se svojega profesorja spominjali z velikimi besedami, polnimi hvaležnosti in spoštovanja.

V 90-ih letih je prvo svojo oddajo o Brezniku na radiu pripravil novinar in publicist Matjaž Brojan, ki je kasneje ob okroglih obletnicah pripravil še več podobnih radijskih oddaj in napisal več prispevkov za razne časopise in revije.

26. marca 1994 je bilo praznovanje 50. obletnice Breznikove smrti. Slovesnost je potekala na zelenici pred spomenikom ob pristnosti cerkvenih dostojanstvenikov, vodstva škofijske gimnazije in lokalnih veljakov ter mnogih domačinov; slovesnost so popestrile narodne noše. Slavnostni govornik je bil dr. Jože Toporišič, program je povezoval domačin Boris Kopitar. Pri izvedbi programa je sodeloval cerkveni pevski zbor, domači recitatorki in kamniški Koledniki. Po spominski slovesnosti pred spomenikom se je Breznikov dan nadaljeval v cerkvi, pri kateri sta o Brezniku spregovorila dr. Franc Rode ter nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar kot njegov nekdanji dijak. V popoldanskem delu programa so obiskali Breznikov grob in Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.

Leta 2001 smo praznovali 120. obletnico rojstva dr. Antona Breznika, saj so se po prelomu stoletja te spominske slovesnosti povezale z Breznikovim datumom rojstva. Novembra leta 2001 je namreč svet krajevne skupnosti Ihan na slovesni seji razglasil datum Breznikovega rojstva za praznik krajevne skupnosti. Tako smo Ihanci v največji in splošni meri pokazali svoj odnos do Breznika in zavedanje o pomembnosti njegovega dela.

Slovesnosti ob 120. obletnici Breznikovega rojstva so se dogajale na kulturnih dnevih od ponedeljka 19. do nedelje 25. novembra. Organizirala sta jih Odbor za kulturo Župnije Ihan in Kulturno društvo Ihan.

V ponedeljek so bili na proslavi poleg domačinov tudi ugledni gostje od drugod, in sicer dr. Franc Rode, slovenski metropolit in nadškof, upokojeni beograjski nadškof dr. France Perko, dr. France Bernik, predsednik SAZU, številni jezikoslovci z dr. Jožetom Toporišičem na čelu ter ravnatelj in številni profesorji s Škofijske gimnazije iz Šentvida nad Ljubljano, ki je pripravila kulturni program za ta večer. Rdeča nit programa so bile ljudske pesmi, ki jih je Breznik kot dijak zbral za Štrekljevo zbirko Slovenske ljudske pesmi. Izvedla so jih odličen gimnazijski pevski zbor ter komorna in recitatorska skupina. Slavnostni govornik je bil Jože Kurinčič, prof. slovenščine na tej gimnaziji. Dr. Franc Rode je ob tej priliki direktorju Škofijske gimnazije podaril uro svojega strica, jezikoslovca dr. Breznika. Od domačinov so na tej slovesnosti sodelovali trobentači, violinistka in povezovalca programa, pripravili so tudi razstavo o življenju in delu pomembnega rojaka.

V sredo je program pripravila in izvedla mlajša generacija domačinov. Ihanske kulturne, zgodovinske in naravne posebnosti so predstavili z dokumentarcem z naslovom Resnica ni, da Svet pod Taborom sam’ smrdi. Nato so nastopili domači pevski zbori, program je dopolnila razstava starih predmetov in dokumentov iz Ihana in okolice.

V soboto je bil v gosteh slovenski pesnik Tone Pavček, na tretji kulturni dan Breznikovih spominskih slovesnosti je bil literarni večer. Pesnikov nastop se je nadaljeval z nastopom recitatorske skupine ihanske podružnične šole, ki je predstavila nekaj pesmi tega priljubljenega pesnika.

Praznovanje Breznikove 120. obletnice rojstva se je zaključilo v nedeljo s slovesno mašo. Ta dan so bile predstavljene tudi tri razglednice z motivi Breznika in Ihana ter priložnostni poštni žig. Program je dopolnila še filatelistična razstava starih slovenskih znamk.

Leta 2011 smo praznovali 130. obletnico Breznikovega rojstva s tremi kulturnimi dnevi. Pokrovitelji te slovesnosti so bili Krajevna skupnost Ihan, Občina Domžale in Župnija Ihan.

Osrednji dogodek tega praznovanja je bila pridobitev Breznikove muzejske zbirke. Publicist in novinar Matjaž Brojan je več desetletij, pravzaprav že iz študentskih let, zbiral razna gradiva o Brezniku. Nabrano gradivo je podaril Ihanu in Ihancem. Prostor zanjo smo našli v Breznikovi čitalnico novozgrajenega ihanskega župnišča.

Ta zbirka je edinstvena, saj gre za knjižna in druga tiskana gradiva, ki so tako ali drugače povezana z Breznikom, fragmentarne zapise, fotografije in drobnejše primerke ter radijske oddaje in drugo publicistično gradivo o delu in pomenu velikega Ihanca ter o praznovanjih ob okroglih obletnicah smeri ali rojstva tega velikega jezikoslovca. Med njimi je tudi nekaj gradiv, ki jih ima samo ta zbirka. Postavljeno zbirko je dopolnil Breznikov kip, izdelek Miha Kača. Ob tej priliki je Kulturno društvo Ihan izdalo razširjeno brošuro o življenju in delu Breznika, ki je obiskovalcem na voljo v muzejski zbirki.

Tridnevno praznovanje je zaokrožilo tri področja Breznikovega dela: jezikoslovca, zbiratelja ljudskega izročila in duhovnika.

Tako je bila v petek 17. junija v Domu krajanov slavnostna akademija z osrednjim nastopom dr. Jožeta Toporišča, ki je prinesel na oder precej Breznikovih del in potem je v njegovem slogu sledilo celo predavanje o tem pomembnem jezikoslovcu.

Ta večer sta popestrila dva glasbena nastopa: Ljoba Jenče je zapela nekaj ljudskih pesmi, ki jih je zapisal Breznik kot srednješolec, ga. Mariničeva pa je nastopila z godalnim ansamblom čelistk. Akademija se je zaključila z razstavo Breznikovih del, na kateri je Matjaž Brojan predstavil svoja zbrana gradiva o Brezniku; lahko bi tudi rekli, da je predstavil večino del Breznikove muzejske zbirke.

Naslednji dan je bila v športnem parku prireditev ob krajevnem prazniku − Tržnica − z osrednjo temo Ljudsko izročilo. Na Tržnici so v pestrem in bogatem kulturnem programu svoje pesniške zbirke predstavile tri pesnice domačinke. Po predhodnem razpisu so nastale štiri slikarske interpretacije motiva Lepe Vide, natančneje tri slikarske in ena fotografska. Tržnica ni minila brez nastopa ihanskih pevskih zborov, domače turistično društvo pa je predstavilo knjigo o ihanskem kamnu.

Breznikov duhovniški poklic je zaznamovala svečana sveta maša v nedeljo, ki jo je daroval Breznikov nečak kardinal dr. Franc Rode. Med mašo je bil krajši kulturni program z nagovorom Matjaža Brojana. Slovesnost je zaokrožil kardinalov blagoslov Breznikove muzejske zbirke v Župnijskem domu sv. Jurija.

Življenje Breznikove muzejske zbirke

Tako smo Ihanci dobili svoj kulturni zaklad, ki smo ga ponosno želeli pokazati vsakomur, ki bi pokazal zanimanje. Vsaka taka pridobitev pa prinese tudi obveznosti, za to zbirko je bilo treba tudi redno skrbeti, jo vzdrževati, negovati in dopolnjevati. V prvi vrsti je bilo to delo skrbnika zbirke.

V teh letih je bilo gradivo Breznikove zbirke dopolnjeno s 15 enotami. Pridobili smo razne Breznikove razprave, razne publikacije ob praznovanju 130. obletnice rojstva …, mogoče je najbolj zanimiva pridobitev fotokopija rokopisov Breznikovih zapisov ljudskih pesmi, ki jih hrani Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU. Vzdrževanje Breznikove zbirke je pomenilo tudi skrbni pregled celotnega gradiva ter manjša in večja popravila posameznih gradiv. Del sredstev za ta popravila je bilo pridobljenih na Javnem pozivu za sofinanciranje projektov ohranjanja kulturne dediščine v občini Domžale za leto 2011.

Obiski Breznikove muzejske zbirke so bili na začetku precej množični, potem so se zmanjševali. Zvesti obiskovalci vsako leto so učenci ihanske devetletke, ki na dan kulturnih dejavnosti obiščejo tudi Breznikovo zbirko. Srečanje z otroci je vedno prijetno, primerno se obnašajo in pri predstavitvi Breznikovega dela lepo sodelujejo. Tako ihanska šola v prvi vrsti svoje učence seznanja z bogatim kulturnim izročilom svojega kraja. Ob tem je treba vedeti, da se zbirka nahaja v privatnem prostoru in se je zato treba z gostiteljem za vsak obisk dogovoriti.

Pogled naprej

Vsak kraj, ki kaj da nase, neguje svoje kulturno izročilo in ga prenaša na mlajši rod. Od mladih lahko pričakujemo nadaljevanje kulturne tradicije Breznikovih spominskih slovesnosti, če bomo prihajajočo generacijo ozavestili in poučili o Breznikovem pomenu in delu in s tem o skrbi za materni jezik kot eno največjih vrednot, ki jo moramo skrbno negovati. Od praznovanja 130. obletnice Breznikovega rojstva se je nekaj bistvenega spremenilo – v Ihanu se je zgradila devetletka z lepo knjižnico. Večina učencev, ki obiskujejo to šolo, je iz Ihana in okoliških vasi in normalno je, da šola goji nek (kulturni) dialog s krajem, v katerem deluje. Zato se kar sam po sebi ponuja predlog, da bi bilo ustrezno mesto Breznikove muzejske zbirke v knjižnici ihanske osnovne šole. Dobro bi jo bilo dopolniti še z drugim kulturnim izročilom Ihana – tu se je namreč začelo domžalsko slamnikarstvo in tu je bil svojčas kamnolom, kjer so lomili »ihanski marmor«. Tako bi bilo na enem mestu učencem predstavljeno pomembno učno gradivo o kraju šole. V teh vitrinah bi bila zbrana in predstavljena srčika ihanskega kulturnega izročila. Tako bi učenci te šole s sabo v življenje nesli to sporočilo in kulturno izročilo ter nek ponos na svoj rojstni kraj ali vsaj kraj šolanja.

Mogoče je ta predlog kar všečen, vendar se po kritičnem premisleku pokažejo njegove slabe plati: morebitni obiskovalci Breznikove zbirke bi bili moteči za redni šolski pouk in dostop do zbirke bi bil vezan na šolski urnik. Mogoče pa bi se ta predlog dal ob dobri volji uresničiti vsaj deloma.

Ob tem se ponuja še drug predlog, tudi povezan z ihansko devetletko – da se ihanska šola poimenuje po najpomembnejšem človeku iz tega kraja, torej Osnovna šola dr. Antona Breznika Ihan. Tako bi ta šola dobila posebno, enkratno ime, s tem bi dobila poseben krajevni pečat in bi se z imenom navezovala na kulturno izročilo kraja.

Avtor: Brane Šimenc, skrbnik Breznikove muzejske zbirke

****************************************************