V zanimivem pogovoru razkrita simbolika živali
Matjaž Mastnak poleg opravljanja službe svetovalca za dendrologijo v Arboretumu Volčji Potok je tudi pisec in avtor številnih knjig ter odmevnih člankov s področja rastlin, predvsem vrtnic, kakor tudi zgodovine parka. Je tudi priljubljen in cenjen predavatelj. V preteklosti smo mu že prisluhnili na temo dediščine vrtnic na Slovenskem, predstavil pa nam je tudi družino Souvan. Tokrat nam je v Slamnikarskem muzeju v Domžalah približal simboliko živalih v starem izročilu.
V sredo, 8. marca 2023, so v Slamnikarskem muzeju v Domžalah v sklopu dogodkov »Srečanja pod slamniki« gostili svetovalca za dendrologijo Matjaža Mastnaka. Pogovor je vodila Cveta Zalokar. Rdeča nit srečanja so bile živali in njihova simbolika v starem izročilu, saj ljudje že od pradavnine častijo različne živali v različne namene. Sogovornika sta začela temo z zelo zanimivo ptico selivko, lastovko.
Lastovka je močno povezana z našim življenjem. Pogosto jo lahko opazimo predvsem na podeželju, kjer gnezdi po hlevih in skednjih, Ko hrani mladi zarod, odlično prispeva k zmanjšanju insektov v naravi. Vsak si lahko dandanes prebere o rimski, grški, nordijski mitologiji, kako pa so naši predniki dojemali naravo in živali, pa nikjer ni nič zabeleženo oziroma v kolikor je, je bore malo zapisanega. Vse je ohranjeno v ustnih izročilih, ki jih je malokdo zapisoval. Matjaž Mastnak in Cveta Zalokar sta v pogovoru predstavila lepo število živali od žerjava, lastovke, vrane, pa vse tja do volka. Dotaknila sta se tudi mitološkega povodnega moža. Kar nekaj mitov o živalih so zadnje čase izluščili iz pripovednih pesmi v raznih rimah, kjer veliko narodov opeva živali in jih tako daje na piedestal ter slavi v svojih kulturah. Živali so bile že od nekdaj znanilke dobrega in sreče – v starem Egiptu je marsikatera žival bila simbol duše, Grki in Rimljani pa so menili, da živali nikoli ne umrejo, ampak poletijo ali se odselijo na oddaljene otoke, kjer se spremenijo v ljudi in živijo svoje življenje naprej. Nič slabega ali negativnega ni v tovrstnem pojmovanju. Pa ne le zato, ker po razširjenem ljudskem izročilu živali ščitijo in varujejo nas, naše bivališče in tudi pokrajine, pač pa še zaradi vrste drugih verovanj. Podobno verovanje imamo tudi o lastovkah, saj kjer gnezdi, prinaša srečo, varuje pred požarom in drugimi nesrečami. »Čisti« pa tudi ozračje, saj bi se v nasprotnem primeru muhe in drugi mrčes na veliko razmnožile.
Živali, ki se med seboj razlikujejo po vrsti, načinu gibanja, obliki in barvi, hkrati pa so človeku podobne, sorodne ali z njim povezane, predstavljajo v svetu simbolov zelo pomembno vlogo. V vseh kulturah in v različnih obdobjih se živali pojavljajo kot simboli. Od totemskih živali, ki simbolizirajo enotnost ter skupno poreklo celega plemena, do znane simbolike basenskih živali. Znana in sprejeta pa je tudi klasifikacija živalske simbolike, ki povezuje vodne živali in dvoživke z vodo, plazilce z zemljo, ptiče z zrakom, sesalce pa zaradi njihove toplokrvnosti z ognjem. Dandanes človek žal dojema le še zunanjo plast stvari, saj je njegovo mišljenje vezano na telefone in tablice, zato se malokdo poglobi v prastare govorice in simbolike živali, čeprav bi naj bilo to za človeka bistvenega pomena. Razumeti živali je danes umetnost in za človeka eden največjih darov.
Začetek simboličnega mišljenja lahko zasledimo od začetka visokih kultur. Tudi v zahodnem krščanstvu je do konca srednjega veka obstajalo prepričanje, da so ves zunanji svet in njegovi pojavi najgloblji simbol duha, ki se oblikovno in nazorno razodeva tudi v živalstvu. Pomen in vrednost živalskih simbolov za človeka, pa je v modernem času ponovno odkrilo nekaj zanesenjakov, ki jih zanima življenje staroselcev in njihova kultura in tudi običaji, ki so v starem izročilu častili tudi veliko živali. Če pogledate kitajski koledar, vsako leto ima svojo simbolno žival.
Matjaž Mastnak in Cveta Zalokar sta se dotaknila tudi knjige »Barvita predstava« s podnaslovom Jesensko-zimski in praznični čas, v kateri Matjaž Mastnak popisuje spreminjanje narave in z njo tesno povezane kulture v časovnem okvirju od jesenskega zamiranja, preko zimskega spanja do bežne napovedi pomladnega prebujanja življenja. Delo je napisano poljudno in komunikativno, skratka privlačno. Poleg natančnih razlag dogajanj v naravi bralcem ponuja tudi izlete v leposlovje, natančneje poezijo, svet mitoloških zgodb in ljudskega izročila, opisuje pa tudi razne šege, navade, običaje, praznovanja ter druge nekdanje in sodobne etnološko-antropološke pojave.
Živali nas spremljajo že od nastanka človeške vrste. Nekatere so ljudje udomačili ̧ druge pa so samo občudovali. Opazovali so jih in jim pripisovali takšne ali drugačne lastnosti. Vsaka žival ima nek simbolen pomen, ki se je skozi zgodovino oblikoval in spreminjal. Nekatere živali so se človeku zdele tako izjemne, da so jih povzdignili v božanstva, drugim so namenili praznike ali posebne obrede. Tako se je izoblikovala dolga veriga živali, ki so si skozi zgodovino pridobile kar največ pomenov v kulturah, kjer so z ustnimi izročili in kasneje tudi z zapisi opisali običaje, ki so jih bile deležne »svete« živali. Domnevamo lahko, da so ljudje simbolom živali posvečali veliko pozornosti, ter da so predstavljale pomemben del njihove kulture. Tako lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da so živalim bile posvečeni mnogi običaji in tradicije, ljudje pa so živali tudi častili kot božanstva. Tako v marsikateri kulturi narodov spoznamo, da v horoskopih, kjer najdemo živalske simbole, izvirajo iz poimenovanja ozvezdij. Takšen je denimo Kitajski horoskop.
Zanimiv pogovor si lahko ogledate v video zgoraj.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
