Če nas je Urška Klakočar Zupančič prijetno presenetila s svojim knjižnim prvencem, romanom Gretin greh, nas s svojim drugim romanom Sibilina sodba niti ni. Zgodba se spet dogaja v zgodovinskem okvirju, bogato poznavanje avtorice takratnega življenja pa ostajajo v okviru njenega prvega romana in so si podobni. Bralec pa bo ob branju spoznal, da je zaključek obeh knjig različen, zato bo njen drugi roman tistim, ki so naklonjeni srečnejšim koncem, znal biti ljubši.
V Knjižnici Domžale je v okviru dogodka »Literarna kavarna« v torek, 9. aprila 2024, potekala predstavitev dveh knjig Gretin greh in Sibilina sodba. Gostja literarne kavarne je bila tokrat Urška Klakočar Zupančič, političarka in pravnica, kar pa tokrat ni pomembno, kot je dejala v predstavitvi, ampak je prišla kot pisateljica in avtorica dveh knjig, ki jih je v nadaljevanju predstavila. V romanih »Gretin greh« in »Sibilina sodba« razgrinja usodi dveh močnih, pokončnih žensk, ki z izjemno notranjo močjo premagujeta hude življenjske preizkušnje. Skozi njuni zgodbi, ki odsevata duh časa, prikaže preteklost in položaj žensk v patriarhalnem okolju 17. stoletja. Z avtorico se je o romanih, ki sta izšla pri založbi Primus, pogovarjala Tadeja Rode Teran. Avtorica Urška Klakočar Zupančič je obiskovalcem prebrala tudi nekaj odstavkov iz njene nove knjige Sibilina sodba.
Roman Gretin greh ima tudi podnaslov, Naj se bog usmili njene duše. Gre za zgodovinski roman, zgodba se dogaja v 17. stoletju v Sevnici, kjer je, kot je v pogovoru dejala gostja Literarne kavarne, avtorica romana Urška Klakočar Zupančič odraščala. Roman nakazuje njeno veliko poznavanje tematike, ki jo ponuja bralcem. Od življenja baronov in njihovih podložnikov, do kmečkih puntov, znanj različnih obrtnikov, prvih poskusov medicine, do tistih redkih, ki so si upali v roke vzeti kakšno knjigo. V središče zgodbe je postavljena lepa in vedoželjna Greta, ki je kot taka primerna za sadistične preganjalce namišljenih čarovnic. Gre za ganljiv zgodovinski roman o preganjanju čarovnic in ženski moči. Gretina zgodba se dogaja v letih 1634 in 1635 v kraju Lichtenwald na Spodnjem Štajerskem. V tem turbulentnem času se v Evropi bijejo bitke med katoliki in protestanti v tridesetletni vojni, podložniki se s kmečkimi upori počasi osvobajajo tlačanstva, mesta se širijo, preganjanje čarovnic pa je še v polnem razmahu. Lichtenwald je živahen trg, ki ga pred zunanjimi nevarnostmi varujeta budno oko pravovernega vaškega župnika očeta Jožefa ter prizanesljivost in strpnost zemljiškega gospoda barona Inocenca Moscona.
Njen drugi roman Sibilina sodba, s podnaslovom Naj se zgodi božja volja, je postavljen neposredno v čas po Gretini smrti, po krutem sežigu na grmadi. Govori tudi o požigu protestantskih knjig, za kar delček odgovornosti nosi tudi Sibila, nekdanja Gretina sopotnica, tokrat glavna junakinja avtoričinega drugega romana. Tako kot Greta, gre tudi Sibila, lepo dekle z rdečimi lasmi z volčjo dušo, skozi hude preizkušnje. Skozi brezdomstvo, soočanje s posledicami umora, srečanje z volkom, soočanje s kugo, sobivanje z zeliščarko Uršulo in ljubezen do Borivoja, s katerim ji ni bilo dano živeti. Dal pa ji je tisto, kar je pravzaprav največji dar. Urška Klakočar Zupančič je v pogovoru pojasnila, da je izbrala 17. stoletje zaradi prebujanja človeškega duha iz srednjeveške otopelosti, kar sovpada z reformacijo krščanstva, razvojem znanosti in umetnosti ter obdobjem lova na čarovnice. Knjiga je namenjena vsem »divjim ženskam z volčjo dušo«, ki se ne bojijo biti svobodne in se upirajo družbenim normam.
Kdor sodeluje v projektu OKUSIMO BESEDO – bralna značka za odrasle, je na prireditvi prejel nalepko. S to predstavitvijo se je letošnja jesensko zimsko pomladanska sezona Literarne kavarne končala. Tisti, ki ste poleg branja obiskali vsaj 2 literarna pogovora v organizaciji Knjižnica Domžale, boste prejeli dodatno nagrado.
Več o pogovoru o obeh knjigah si lahko ogledate v zgornjem videu.
Avtor: Miro Pivar, Foto, video: Miro Pivar
