Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano

Trije spomini pripovedujejo zgodbo sirskega pesnika Mohamada Al Munema in njegove palestinske družine, njene sreče, nesreče in skoraj neverjetnih dramatičnih obratov usode.

V času, ko se je postavljala žica na slovenskih mejah, je v Slovenijo po nevarni sredozemski poti prišel in v njej nepričakovano tudi ostal sirski založnik in pesnik Mohamad Al Munem. Pesnik iz Alepa je bil kot begunec že rojen, njegova zgodba, zapisana v Treh spominih, ni le zgodba živahnega intelektualnega dogajanja v Alepu, temveč sega v čas pred rojstvom, ko sta iz Palestine morala pobegniti njegov oče in mati, je zgodba begunske družine, njene sreče, nesreče in skoraj neverjetnih dramatičnih obratov usode. To je tudi knjiga o prijateljstvu z novinarjem Andražem Rožmanom iz Mengša, ki ga je skozi številne pogovore spoznaval, se od njega učil in končno postal pisatelj knjige, ki je bila na Srečanju z ustvarjalci v Knjižnici Domžale predstavljena v ponedeljek, 21. oktobra 2019. Pogovor z Andražem Rožmanom in njegovim prijateljem Mohamadom je vodila Cveta Zalokar. To je res knjiga spominov na tri mesta, biografija nekega učitelja in roman o poslušalcu, ki postaja pisatelj.

»Z Mohamadom Al Munemom sva se spoznala aprila 2016 na Prešernovem trgu, ko sem za Dnevnik pripravljal članek o skupini dijakov, ki so bili zelo aktivni na področju begunskega vprašanja,« razlaga Andraž Rožman. Ker imata podobne poglede na svet, sta veliko časa preživljala skupaj tudi v migrantski skupnosti v AT Rog. »Ko sem napisal svoj prvi članek o njem, je bila jezikovna pregrada še precej velika. Ker še ni znal dobro angleško ali slovensko, jaz pa ne arabsko, sva se sporazumevala bolj z rokami,« se Andraž Rožman z nasmehom spominja njunega spoznavanja, ki ni prineslo samo prijateljstva, temveč tudi knjigo Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano.

V pogovoru izvemo, da je Andraž Rožman želel s svojo družbeno angažirano pisavo opozoriti, da proces integracije ni enosmeren, ampak dvosmeren. Mohamad je zelo komunikativen, hitro je vzpostavil precej stikov, s svojimi pesmimi je bralce pritegnil na več nastopih. »Naša družba ni nepremična gmota, v katero bi se moral nekdo, denimo tujec, samo vključiti. Vedno gre za interakcijo, ki pripelje do solidarnosti.« V prijateljstvu z Mohamadom je tudi sam dobil priložnost za osebnostni razvoj. »Ko sprejmemo druge ljudi in jih poskušamo razumeti, dobimo vsi nov prostor za mišljenje. Denimo o tem, da vzhoda in zahoda v resnici sploh ni,« pravi avtor knjige Andraž Rožman.

Pogovoru se je v angleškem jeziku pridružil tudi Mohamad Al Munem, ki je govoril o svojem življenju, o svojem palestinskem izvoru in dvojnem begunstvu, o svojem duhovnem očetu Mahmudu Darvišu, največjem palestinskem pesniku in glasu vsaj dveh arabskih generacij. Nekaj besed je namenil tudi svojem Alepu, strastnem, pametnem, premetenem, večnem mestu, ki ga je vojna razpolovila, razdrobila, a ne ugonobila. Spregovoril je o vojni, izgubah, družini, prijateljih … Beseda je nanesla tudi na njegovo založbo, preko katere je med drugim na skrivaj izdal Satanske stihe, o njegovi kalvariji, ki jo je doživljal med begom v Slovenijo, o otrocih in ženi in seveda o upanju.

Zanimiv pogovor z gostoma prvega Srečanja z ustvarjalci v novi sezoni si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar