Srečanje ustvarjalcev literarne priloge Slamnika pogovor s Petrom Svetino

Vabilo na literarni dogodek ob prvi obletnici Literarne priloge Slamnika je bilo posvečeno druženju ter branju literarnih del, tako objavljenih kot neobjavljenih ustvarjalcev priloge. Njihov gost po prebiranju pesmi je bil pisatelj Peter Svetina, s katerim so se pogovarjali o literarnem ustvarjanju. Pogovor je povezovala Jana Ozimek, prof. slovenščine in primerjalne književnosti. Dogodek so organizirali v sodelovanju s Kulturnim domom Franca Bernika in Založbo Miš.

V Slamnikarskem muzeju v Domžalah so se v torek, 9. decembra 2025, zbrali sodelavci in sodelavke literarne priloge Slamnika, pa tudi vsi ostali prisotni na srečanju, ki je potekalo ob prvi obletnici izhajanja literarne priloge v našem lokalnem glasilu Slamnik. Idejo, da bi ponovno povabili ljudi, ki ustvarjajo in pišejo, je udejanjil Damjan Habe, saj mu idej res ne manjka, včasih pa rabi, da mu kdo malo pomaga pri realizaciji. Tako se je Cveta Zalokar zelo razveselila, ko jo je povabil k sodelovanju. Skupaj sta vnesla nekaj natančnosti in pridih nekoliko starejše generacije, saj za mlajšo generacijo skrbi pri naši literarni prilogi predvsem Damjan. Stik z mladimi pesnicami in pesniki nikoli ni dolgočasen, zato je ta del nekako v Damjanovi domeni.

In tako sta postala urednika Literarne priloge Slamnika Damjan Habe in Cveta Zalokar. Postavila sta nekakšna pravila, ki se jih bolj ali manj držita, predvsem glede treh skupin, ki v vsaki številki dobijo možnost za objavo: mladi, malo manj mladi in na koncu odrasli ter nekoliko starejši. To pomeni učence Osnovne šole Rodica, literarni krožek Društva Lipa Domžale ter ostale občane, ki radi pišejo pesmi in haikujejo. S tehnično ureditvijo so pripravili podobo literarne priloge, se malo pogovorili o barvah, oblikovanju, tipografiji in pripravili tudi logotip. Tako je bila izdana prva literarna priloga, tudi z spodbudo glavne urednice Špele.

Literarna priloga Slamnika je bila prvič objavljena novembra 2024. Kot prvi so pesmi objavili Marija Dodić, Mojca Grah in Luka Vasle. Priložnost, da objavijo vsaj eno svoje delo, je dobilo 24 deklet in žensk, 10 fantov in moških ter ena skupina iz Osnovne šole Rodica. Skupaj je do zdaj izšlo 13 literarnih prilog. Lahko rečemo, da glede na statistiko ženske očitno raje pišejo ali pa raje objavljajo v prilogi. Veseli pa so tudi kar številnih prispevkov moških sodelavcev.

Kaj pa starost? Najstarejša sodelavka je že dopolnila 84 let. Med sodelavci je kar nekaj seniork in seniorjev v zrelih sedemdesetih letih, med mladimi pa so najmlajši ustvarjalci še pred dopolnjenim desetim letom. Izjemno je tudi sodelovanje z LIPO, univerzo za tretje življenjsko obdobje, kjer literarno skupino vodi tretja sourednica, prof. Jana Ozimek. Na prebiranju svojih pesmi in haikujev na prvem srečanju Literarne priloge Slamnika je bila večina udeležencev prav iz društva Lipe. Po prebiranju svojih pesmi in haikujev sta se Cveta Zalokar in Damjan Habe zahvalila vsem za sodelovanje tudi v prihodnje.

V drugem delu je sledil pogovor s pisateljem in prevajalcem Petrom Svetino, pogovor pa je povezovala Jana Ozimek, prof. slovenščine in primerjalne književnosti. Dogodek so organizirali v sodelovanju s Kulturnim domom Franca Bernika in Založbo Miš. Zanimiv pogovor je razkril, kako pisati pesmi in haikuje ter druge literarne oblike. Kot je dejal gost pogovornega večera Peter Svetina, je tisto, čemur rečemo pisanje, mnogokrat samo zaključek dejanja pisanja in zapisovanja.

Peter Svetina je tudi napisal avtopoetično knjigo Veščina pisanja, ki ponuja iskren, duhovit, slikovit in pronicljiv vpogled v delo pisatelja, obogaten s številnimi primeri iz domače in svetovne književnosti. Kot je dejal, je knjiga nepogrešljiva za vse, ki iščejo svežo alternativo dolgočasnim strokovnim razlagam zgradbe leposlovnih besedil, za vse, ki se veščine pisanja šele učijo, in za vse, ki imajo radi vrhunsko pisano besedo s prepoznavnim osebnim pečatom. S prebiranjem nekaj pesmi je tudi nazorno pokazal, kako naj bi izgledalo pisanje.

Več pa v video posnetku.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar