Srečanja pod Slamniki: Zabavni ansambli na Domžalskem

Konec lanskega leta je izšla monografija z naslovom »Zabavni ansambli na Domžalskem«, ki jo je napisal Domžalčan Jože Skok, pred upokojitvijo dolgoletni radijski novinar, vrsto let stalni dopisnik občinskega glasila Slamnik (prej občinski poročevalec) in tudi dolgoletni šahist ŠD Domžale. Zaradi ugodnega odziva med bralci Slamnika, kjer je v letu 2019 objavil devet nadaljevanj o ansamblih zabavnem glasbe, pa tudi o plesih na Domžalskem od leta 60. do začetka 90 let prejšnjega stoletja (Ježek, Anis, The Players, The Beggars (berači), Jaguarji, Paradox, Modri val, Pelikan, Studio 6, Hrup, Kovinarji in Kan Kan) se je Jože Skok (samozaložnik, v sozaložništvu s Profundis Domžale) že predlani odločil, da bo o omenjeni tematiki pripravil knjižno monografijo. V knjigi je omenjena vrsta učencev ali učiteljev  glasbene šole Domžale in njenih oddelkov v bližnji okolici: profesor in skladatelj Tomaž Habe, profesorica Milka Vavpetič, poročena Živulović, Matija Verčnik, Milan Kokalj, Miran in Marko Juvan, Rado Černe, od novejših pa Iztok in Irena Končina (poročena Kokalj), pa še  vrsta drugih sopotnikov, samoukov denimo Miro Sršen, Jože Žankar in Jože Vidmar. V knjigi pa je tudi opisanih precej anekdot, ki nasmejijo bralca.

Da bi čim bolje predstavili knjigo in čas, o katerem knjiga govori, sta Kulturni dom Franca Bernika Domžale in Slamnikarski muzej Domžale v sodelovanju z našim portalom, pripravila Srečanja pod slamniki, v okviru katerega se je Cveta Zalokar pogovarjala z avtorjem knjige Jožetom Skokom. V pogovoru pa so avtorju pridružili še Boris Kopitar, Jože Vidmar ter Irena Kokalj Končina.

Avtor Jože Skok je v uvodu pogovora razkril idejo o tem, kako je prišlo do izdaje knjige. Pred tem je namreč objavljal podlistke v našem lokalnem glasilu Slamnik. Sam ima rad glasbo, saj je tudi sam glasbenik. Zanimiva je tudi povezanost njegovega očeta, klavirja in društvenega doma. V nadaljevanju pogovora smo izvedeli še, kako je nastajalo besedilo knjige, od prvih pogovorov naprej, kako so se odstirale zgodbe, glasbeniki, ansambli. Glasbeniki  so se odzivali pozitivno, saj so prispevali tudi kar nekaj slik, ki so v knjigi.  V nadaljevanju pogovora izvemo tudi, katera zgodba je najbolj pritegnila avtorjevo pozornost, tudi marsikatera zanimiva anekdota se je slišala, ki je seveda napisana v knjigi.

V nadaljevanju se je avtor pogovarjal s svojima gostoma, glasbenikoma tistega časa, Borisom Kopitarjem in Jožetom Vidmarjem, kjer smo izvedeli veliko zanimivosti o prvih nastopih obeh gostov. Večino prvih nastopov je bilo vpetih v leta, ko so fantje odhajali k vojakom, zato so se v ansamblih člani zasedb skoraj vsakoletno menjavali, eni so odšli služit domovin, drugi so se vrnili s služenja, zato so bile menjave pri ansamblih zelo pogoste, saj jim je vedno primanjkoval kakšen član s svojim instrumentom. Tudi Jože Vidmar se je selil od ansambla do ansambla, saj je igral bobne, ki so pri zabavni glasbi še kako potrebni. Z Borisom Kopitarjem sta tako obujala spomine na nastope, ki so dodobra zaznamovali njuna mlada leta. Boris Kopitar, dolgoletni pevec v zasedbi Kovinarji, je knjigi na pot med bralke in bralce v uvodnih besedah med drugim zapisal. » . . . to je knjiga spominov. V njej je zajet čas, ko smo polni mladostnega zanosa spremljali delovanje glasbenih skupin in posameznikov na domžalskem koncu naše lepe dežele. Vsak po svoje so pripomogli, da smo ob takrat aktualni glasbi uživali, se družili in se imeli lepo, saj je bilo okolje z glasbo tedaj dobesedno nasičeno.«

V tretjem delu pogovora se je  Cveta Zalokar, kot soavtorica besedila o obdobju in glasbi 80ih let pogovarjala z Ireno Kokalj Končina. Z gostjo sta se najprej dotaknili Ireninega očeta Slavka Končino, nato pa še o njenem glasbenem udejstvovanju.

Že bolj proti koncu nastajanja knjige se je v njeno pripravo vključila Cveta Zalokar,saj je spodbudila skupino mladih, glasbeno dejavnih v 80. letih, in tako je nastala zgodba tudi o tistem obdobju, »Domžalski rock časi«. Med drugim je zapisala: »Glasba je bila v tistem obdobju pomembnejša, kot si mislimo, predstavljala je neke vrste uporništvo mlade generacije in iskanje lastne, drugačne poti. Zato je med starejšo generacijo do takšne glasbe in muziciranja bilo kar nekaj odpora in nasprotovanja, nerazumevanja in celo popolnega odklanjanja glasbe, ki jim je bila tuja in ‘predivja’«. Iz 80. let  so  omenjene zasedbe: Atlantida, Ansambel S74, Ansambel Cirus, Kobre, Mumija, Unikat, Charlie, Rangers in  Hrup.  Z Ireno Kokalj Končina sta se pogovarjali o tem obdobju glasbenega ustvarjanja.

Monografija Jožeta Skoka je dopolnitev pričevanj udeležencev zabavne glasbe, poleg tega so dodana še nekatera pričevanja, ki dopolnjujejo osnovno pripoved. Izdaja je opremljena z dodatnim slikovnim in podobnim gradivom, v njej je tudi kazalo fotografij. Njen namen je – popularizacija vpogleda v zabavno glasbo oziroma zabavne ansamble na Domžalskem v bližnji zgodovini. Poseben poudarek je na prizoriščih, kjer so potekali plesi ali nastopi zabavnih ansamblov  v Zadružnem domu v Grobljah, v Hali Komunalnega centra Domžale (zdaj  Športna dvorana Domžale), pri gostišču Pošta, v Restavraciji Slamnik, v Godbenem domu in Kinodvorani Domžale, pa v številnih mladinskih klubih oziroma kulturnih domovih v nekdanji občini Domžale.  Knjižna izdaja ima nedvomno širši pomen, daleč od zgolj domžalskega, posega namreč tudi v ljubljanski, kamniški in gorenjski prostor, celo na Obalo in drugod. Omenjeni so namreč izvajalci oz. zabavni ansambli tudi iz teh okolij.

Vodstvo Kulturnega doma Franca Bernika Domžale  je v zbranem besedilu prepoznalo dragoceno gradivo o naši glasbeni dediščini ter skupaj s finančno podporo Občine Domžale in drugih donatorjev omogočilo, da je pred nami zanimiva in vsestransko bogata knjižna monografija.

Pripoved o zabavnih ansamblih na Domžalskem je po besedah avtorja Jožeta Skoka   razvrščena tako, kot je nastajala. Zgodba, ki se je začela in se bo očitno še nadaljevala. Ne le kot prikaz zabavnega življenja v nekem času, temveč tudi kot njegov odsev.«

Knjigo – Zabavni ansambli na Domžalskem bo mogoče kupiti v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika na Ljubljanski 61 v Domžalah, ko bodo seveda razmere to dopuščale. Avtor knjige Jože Skok se še posebej zahvaljuje  KD Franca Bernika in občini Domžale ter drugim za pomoč pri izdaji knjige. Prav tako tudi Franciju Gerbcu (Profundis d.o.o, sozaložnik), lektorju Primožu Hiengu  ter oblikovalcema Tanji Bončina in Matjažu Mazziniju (Studio Mazzini).

Avtor: Miro Pivar, Foto, video; Miro Pivar

Tagi