Srečanja pod slamniki: Z nekdanje Goričice

V zadnjih letih je okolica cerkve na Goričici doživela več sprememb in novih ureditev, med drugim so bile odkrite sledi taborskega obzidja iz 16. stoletja, ki so se zaradi prizadevanj domače javnosti predstavile v novem tlakovanju. Ob ponovnem natisu Bernikove tretje knjige »Z nekdanje Goričice«, ki je izšla pred kratkim, so v Slamnikarskem muzeju, ki deluje pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, povabili gostji Judito Lux in Majo Avguštin, konservatorki ZVKDS OE Kranj, ki sta nam v pogovoru “Srečanja pod slamniki”, z naslovom “Z nekdanje Goričice« predstavili kulturno-zgodovinski razvoj in pomen domžalske cerkve na Goričici v luči konservatorske stroke. Pogovor je potekal s poudarkom tudi na dejstvu, kako pomembno je varovanje kulturne dediščine za nas in naše zanamce. Pogovor je vodila Cveta Zalokar.

Na mednarodni muzejski dan 18. maja, sta Judita Lux in Maja Avguštin, konservatorki ZVKDS OE Kranj, predstavili potek dela, ki so ga z arheološkimi raziskavami ob gradnji na območju predvidene ureditve trga med cerkvijo Marijinega vnebovzetja v Domžalah in župniščem, odkrili ostaline enega najlepših protiturških taborov v Sloveniji, ki se glede na tipologijo protiturških taborov, ki jo je osnoval Peter Fister (Fister, P. 1975, Arhitektura slovenskih protiturških taborov. Ljubljana), uvršča med utrjene cerkve. Z gostjama se je pogovarjala Cveta Zalokar.

Tako v pogovoru z gostjama izvemo, da so z arheološkimi raziskavami ob gradnji na območju predvidene ureditve trga med cerkvijo Marijinega vnebovzetja in župniščem, odkrili ostaline enega najlepših protiturških taborov v Sloveniji, ki se glede na tipologijo protiturških taborov uvršča med utrjene cerkve. Ob arheoloških raziskavah so bili odkriti dva od štirih obrambnih stolpov (vzhodni in zahodni) ter del povezovalnega zidu med njima. Ugotovili so, da je bila gradnja celotne taborne cerkve prilagojena poteku naravne geološke podlage, kar se vidi tudi pri temelju vzhodnega stolpa, ki je neposredno na geološki podlagi. Neposredno nad temeljem tega istega stolpa so prepoznali tudi tlak iz t. i. mačjih glav, s katerim je bilo tlakovano zunanje dvorišče taborne cerkve oziroma prostor med notranjim obzidjem cerkve in zunanjim obrambnim obzidjem.

Vzhodni stolp je večstranski, z 1,4 m debelimi zidovi, širina temelja pa naj bi bila 1,8 m, vse pa je bilo grajeno iz lomljenca in vezani z malto. V njegovi notranjosti so lahko prepoznali temelje za stopnice. Omenjeni stolp se naslanja na zid iz časa gradnje tabora širine 1 m, ki pa je bil med gradnjo župnišča večinoma uničen in deloma nadomeščen z mlajšim zidom; ta se od starejšega razlikuje tako po tipu gradnje kot tudi po debelini in poteku  širine 0,55 m. Deloma ohranjen zahodni stolp   je okrogle oblike in se naslanja na zid tabora, ki poteka v smeri sever – jug.  Z vzhodne strani se na ta zid naslanja temelj stopnišča, ki z ravno poravnano stranico tudi predstavlja vhod v stolp. Zid omenjenega stolpa je debel 1,1 m, grajen pa je iz lomljencev, vezanih z malto. Odkrite najdbe, ki izhajajo iz novodobnih in novoveških nasutih in premešanih plasti, sodijo večinoma v poznosrednjeveško in zgodnje novoveško obdobje, to je, v čas obstoja protiturškega tabora. V največjem številu je zastopana lončenina s 147 odlomki, manj je opečnega gradbenega materiala, pečnic, kovine, stekla, živalskih kosti, železove žlindre in kosov skrilavca. Arheološke raziskave obstoječe podatke iz historičnih virov popravljajo oziroma dopolnjujejo. Glede na historične vire naj bi bil premer obeh okroglih stolpov 6,5 m.

Z arheološkimi raziskavami pa so ugotovili, da je imel zahodni okrogli stolp zunanji premer 8,9 m. Ravno tako je bilo z raziskavami ugotovljeno, da zahodni okrogli stolp ne stoji ob zunanjem robu obzidja, ampak je bil skoraj do polovice pomaknjen v notranjost. V historičnih virih je dolžina najdaljše stranice večstranskega oziroma petkotnega vzhodnega stolpa, ki je del obzidja, med 7 in 8 m, tudi na historičnih kartah je ta dolžina 8 m. Z arheološkimi raziskavami so dokazali, da je stranica, ki je del obzidja, dolga 10 m, sam stolp pa nanjo ni postavljen pod pravim kotom, kot lahko razberemo iz historičnih kart, ampak je nekoliko zamaknjen. Preostale stranice vzhodnega stolpa so bile dolge okoli 3,8 m (na historičnih kartah so bile vrisane v dolžini nekaj več kot 4 m). Debelina zidov obrambnih stolpov je bila z raziskavami dokumentirana od 1,1 m pri zahodnem okroglem stolpu do 1,4 m, skupaj s temeljem 1,8 m pri vzhodnem večstranskem stolpu. To ne ustreza debelini po historičnih virih, ki navajajo, da debelina zidov znaša 2,5 m. V veselje jim je bilo  je tudi, da so pri projektu vzorno sodelovali investitor, izvajalci, nadzorniki in arheološka stroka, kar je v zelo kratkem času pripeljalo do odličnih rezultatov. S prilagajanjem gradbenih projektov je bila omogočena ohranitev zidov taborne cerkve ter vključitev v rekonstrukcijo in prezentacijo v okviru novo urejenega trga pred župnijsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja v Domžalah.

Tako sta se gostji ob koncu pogovora zahvalili domžalskemu župniku mag. Klemne Svetelju za odlično sodelovanje župnišča in arheologov. Tako smo od Maje Avguštin izvedeli tudi anekdoto o kipu Marije pod plaščem, ki prebiva v kapelici na Goričici, da bi naj nekoč bil ta Marijin kip na Šumberku.

Več pa si lahko ogledate v videu.

Avtor; Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar