Septembrska klasa – Šterkov dokumentarni portret služenja vojaškega roka v JLA
Kako gledajo na tisti čas po več kot tridesetih letih? Kaj se je zgodilo z brezskrbnimi prijateljstvi in življenji mladih fantov, ki so bili takrat državljani skupne države? Kako na njihov spomin vpliva dejstvo, da živijo v različnih državah? Kaj je danes z vojaškimi objekti na otoku, ki ga je takratna armada poimenovala »trdnjava Jadrana«? Dokumentarni film Igorja Šterka je portret generacije, ki se je s področja vse Jugoslavije septembra 1987 zbrala v majhni kasarni na otoku Vis, da bi odslužila 365 dni v JLA.
V Mestnem kinu Domžale je v sredo, 27. septembra 2023, potekala domžalska premiera dokumentarnega filma režiserja in scenarista Igorja Šterka Septembrska klasa. Z njim je po projekciji filma potekal filmski pogovor, ki ga je vodil Jure Matičič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.
V celovečernem dokumentarcu Septembrska klasa je scenarist in režiser Igor Šterk zbral pripovedovanja in doživljanja svojih kolegov, s katerimi je leta 1987 na Visu služil vojaški rok v tedanji Jugoslovanski ljudski armadi. Septembrska klasa je predvsem film, v katerem sogovorniki posežejo v intimen portret tedanje generacije vojaških nabornikov, ki pa vendarle prinaša nekaj globljih vpogledov, kako so fantje doživeli celoten vojaški rok.
Režiser nepretenciozno in na sproščen način predstavi košček širše slike naborništva iz časov, ko je bilo služenje vojaškega roka obvezno, izkušnje tovrstnih prekinitev šolanja odraščajočih fantov pa, milo rečeno, ne nujno prijetne. Za nekatere, kot slišimo v filmu, so bile celo tako travmatične, da so se po vrnitvi iz vojske zakleli, da nikoli več ne bodo stopili na ta nič hudega kriv dalmatinski otok.
Režiser in scenarist Igor Šterk je neobremenjeno zmontiral nabor najrazličnejših, pogosto kritičnih spominov in v smehu podanih anekdot mladeničev, ki so se na otoku, na katerem je domovala jugoslovanska mornarica, večinoma znašli kmalu po srednji šoli, takoj po poletnih počitnicah, septembra. A čeprav so bile “septembrske klase” za vojsko bazen perspektivnega kadra, z njimi niso delali tako: danes bi rekli, da so se nadrejeni in še pogosteje starejši naborniki nad mlajšimi vojaki izživljali, jih trpinčili in poniževali – kar so danes definicije mobinga. Eden od njih se celo spominja, da je tam je bil neki čudni miks patoloških osebkov, ki so maltretirali novince.
Pravi prispevek dokumentarca je lepa razgrnitev spominov, ki jih delijo številne generacije naših staršev in starih staršev zato jim ogled dokumentarca lahko obudi spomine tudi na svoje doživljanje vojaškega roka. Vsak, ki je služil rok v JLA, ima v rokavu kakšno anekdoto, zgodbe z Visa pa so drugačne tudi zaradi otoške izolacije in divjine. Režiser Igor Šterk spominov ne podaja zagrenjeno. Nastali so pogovori ne le o skupnih spominih na služenje vojaškega roka, temveč tudi o življenju nasploh. »Bilo je lepo druženje, a bilo je tudi veliko slabih stvari,« je dejal eden izmed sogovornikov v filmu. Po eni strani tako pripovedujejo o izživljanju nadrejenih, po drugi strani pa o kopanju v najlepših zalivih. Hkrati si ne zatiska oči, niti si ne nadene nostalgičnih očal. Septembrska klasa je zato predvsem dokument nekega časa, spominov nanj, časa, ki se ga danes sodelujoči spominjajo v smehu, tedaj pa bi se mu, če bi le lahko, z največjim veseljem izognili.
Film, vreden ogleda za vse generacije, tudi za mlade, da vidijo, kako je bilo nekdaj na služenju vojaškega roka, ki je iz mladih fantov klesala močne in razmišljajoče ter v odrasle odgovorne osebe.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
