S pitjem – petjem v svet
Tokrat je bila sobota, dan pred dnevom žena, ravno pravšnja priložnost, da svojo drago ali mamo popeljemo v Društveni dom v Krašnjo na dve urici smeha in tudi streljanja. To nas zagotovo pride ceneje kot kakšna večerja v kakšnem »oho-ho« lokalu, ki jo hitro pozabimo, v denarnici pa praznina ostane še nekaj časa.
Tako smo se mnogi s svojimi boljšimi polovicami odpravili v Društveni dom, da bi si ogledali in prisluhnili igri Vinka Möderndorferja Vaja zbora, tokrat v izvedbi druge gledališke skupine. Na povabilo KUD Fran Maselj Podlimbarski so namreč v goste prišli igralci in igralke Kulturnega društva Groblje.
Pred leti je komedijo Vaja zbora, z nekaj napetimi strelskimi vložki, uprizorila že domača igralska skupina, zato je bilo zanimivo videti in slišati tudi tokratno priredbo, ki jo je režiral Drago Plevel.
Dogajanje se vrti okoli zbora, ki ga prejšnji zborovodja zapusti – iz tračev izvemo, da je naredil samomor. Na občinski razpis za novega zborovodjo se prijavi mlad in ambiciozen Peter (igra ga Franci Kovač). Župan Matjaž Repnik mu takoj nameni nekaj denarja, samo da podpiše pogodbo, in mu uredi tudi stanovanje pri podjetniku Erženu (igra ga Franc Jerič), ki ima prikupno mlado ženo Helenco (Neža Gorše).
Zbor ima poleg podjetnika Eržena še nekaj podpornikov, čeprav številčno in glasovno ni ravno velik. Kljub temu se župan dogovori, da bo zbor nastopil že na proslavi pred kulturnim praznikom, na katero so povabili celo predsednika. Ker ima predsednik rad kužke, pripravijo še pasjo razstavo.
Zbor vadi v Antonovem domu, nekdanjem delu župnišča. Po vrnitvi stavbe župniji postane tudi župnik eden od sponzorjev zbora.
Sicer pa imajo člani zbora – Anica (Maja Gorenc), Ela (Mojca Homar), Silvestra (Silva Demšar), Vladka (Marija Blatnik), ga. Kert (Magda Pavli), Dragica (Marta Vahtar), Žika Crnogorac (Drago Plevel) in Jože Peršin – Joki (Grega Jurkovič) – številne manjše in večje težave. Te, spretno interpretirane, sprožajo salve smeha med gledalci.
Skoraj dve uri se tako smejemo, dokler ne pride do nastopa pred elitno publiko – a še prej tudi do streljanja, ko podjetnik Eržen izve, da je njegova žena Helenca noseča z zborovodjem Petrom.
Na koncu se vse srečno izteče. Ob zanimivih omembah dogodkov iz leta 1945, medsebojnih sporih, intrigah in drugih zapletih izvemo še nekaj o običajih – na primer o streljanju lovcev v zrak pred prazniki. To si seveda izmisli župan, da reši prireditev.
Na koncu zbor vendarle zapoje: Nobody knows the trouble I’ve seen, nobody knows but Jesus.
Predstava, ki bi si jo brez težav lahko ogledali večkrat.
Avtor: DJD