Pučki pivači zapeli v cerkvi sv. Vida v Šentvidu
Cerkveno petje obogati bogoslužje in je obenem neka vez med nami in Bogom. Sicer so cerkveni zbori pevske skupine z najdaljšo zgodovino in so stopnička na poti k petju v drugih zborih.
Cerkveni zbori so zagotovo odskočna deska mnogim, ki so svojo pot začeli v cerkvenem zboru in jo potem nadgrajevali v različnih zborih. Če Pučki pivači pojejo še v kakšnem drugem zboru, mi tokrat ni uspelo ugotoviti, a njihovo petje bi lahko poslušal še veliko dlje, kot sem ga v soboto, 11. oktobra 2025, v cerkvi svetega Vida v Šentvidu pri Lukovici.
Pravijo, da prijatelja spoznaš v nesreči, a Pučki pivači prijateljujejo z nami Slovenci že dolgo, saj se prijateljstvo ustvarjeno pred mnogimi leti nikoli ne neha in tako ga sedaj goji že tretja generacija. Gregor Luštrek nadaljuje prijateljske vezi z ljudmi, s katerimi so prijateljevali že njegov stari oče in oče v nekdanji Jugoslaviji in se danes nahajajo na Hrvaškem, točneje v Splitu.
Tako so se njegovemu povabilu odzvali Pučki pivači iz župnije sv. Jurija iz Splita in nam zapeli pri večerni sveti maši ter na koncu pripravili še krajši koncert njihovih nabožnih pesmi. Seveda ob tem ni manjkala niti pesem, ki poboža dušo in uho ter nas s svojim dalmatinskim melosom popelje v Dalmacijo.
Uvodoma je Gregor Luštrek najprej razložil posebnost mesta Splita, ki se je razvil okrog sedmih krajev Kaštel Sućurac, Kaštel Gomilica, Kaštel Kambelovac, Kaštel Lukšić, Kaštel Stari, Kaštel Novi, Kaštel Štafilić in so pomembni obrambni deli Splita. Vsak ima svoje posebnosti, ki zaznamujejo to sredozemsko območje. Kašteli so prometno eno najbolj povezanih mest, zato poleg mednarodnega letališča Split–Kaštela tu najdete tudi železniško postajo v Kaštel Starem, medtem ko je z avtocesto Split–Zagreb povezano z vstopno-izstopnimi odseki, med katerimi so najbližji tisti v Prgometu in Vučevici. V Kaštelih delujejo številne druge ustanove in združenja, ki s svojim delovanjem bogatijo kulturno življenje mesta vse leto in eno izmed njih so tudi Pučki pivači.
Številne prireditve, kot na primer Večeri dalmatinske pisme in Međunarodna smotra folklora so stalnica, ki potekajo julija in negujeta klapske pesmi oziroma folkloro. Kot zanimivost naj povem, da Pučki pivači pasijon še pojejo in tako bogoslužje naredijo še bolj slovesno. In zakaj ga pri nas beremo, smo se spraševali? Ker je število duhovnikov, ki bi bili pevsko sposobni pasijon zapeti kot je treba, vse manj, smo prešli na branje le-tega.
V nagovoru se je spomnil tudi planincev, ki so izgubili življenje v gorah v teh dneh in so prihajali iz njihovega območja ter se obrnil na evangelij, ki govori o ozdravljenih gobavcih in o tem, da se je le eden zahvalil. Ter o tem, da premalokrat znamo reči hvala – ne le ženi, možu, otrokom, domačim, ampak tudi Bogu, da nas je obvaroval nesreče. In v pesmi, BV pesmi, Tebi Gospod pojem, tebe iščem, je toliko simbolike, da bi jo lahko peli vsak dan v priprošnjo in zahvalo.
Avtor: DJD; Foto: DJD
