Potep po Fujanovi gozdni krajini

Prvič v Domžalah gostimo kamniškega ustvarjalca Martina Fujana. Obiskovalce razstave bo sigurno prepričal s svojimi natančnimi upodobitvami gozdov, travnikov, gozdnih živali in psov. Martin Fujan se ukvarja večinoma s področjem poljudno-znanstvene ilustracije. Uporablja predvsem klasične, analogne slikarske in ilustratorske tehnike, največ oljne barve na platnu in lesu, pa gvaš in akvarel, kot tudi različne risarske tehnike, na primer oglje, svinčnik, pero s tušem in krede. Blizu so mu zgodovinske teme in ukvarja se z ilustratorskimi zgodovinskimi rekonstrukcijami. Kot je ob odprtju razstave dejala Katarina Rus Krušelj, višja kustosinja v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, bo v poplavi komercializiranih podob, ki nas masivno obkrožajo povsod, potep po Fujanovi gozdni krajini pravi balzam za dušo in oči.

V Menačenkovi domačiji v Domžalah je v sredo, 17. aprila 2024, potekalo odprtje odlične razstave slik, ilustracij in grafik slikarja Martina Fujana. Razstavo sta postavila avtor Martin Fujan in Roman Kos, zunanji sodelavec Slamnikarskega muzeja v Domžalah, v kulturnem programu so sodelovali Domžalski rogisti, z avtorjem pa se je pogovarjala Katarina Rus Krušelj, višja kustosinja. Pokrovitelj odprtja razstave je bila Vinska klet Vidmar Domžale.

Martin Fujan je avtor mlajše generacije, ki se ukvarja predvsem z znanstveno ilustracijo in upodabljanjem narave. Umetnikom je narava vedno bila (in bo) neskončni vir za likovno ustvarjanje. Skozi stoletja so jo skladno z duhom časa realistično preslikavali, idealizirali, preoblikovali in abstrahirali. Martin Fujan spada med tiste sodobne umetnike, ki v upodobitvah klasično posnemajo obdajajoče naravno okolje. Čeprav se pri ustvarjanju spogleduje z vélikimi mojstri, v svoja dela vnaša svoje poteze, lastne izkušnje in videnja sodobnega časa in prostora – nekakšen miks vsega, kar ga navdihuje in izoblikuje. Tematika tokratne razstave je gozd, drevesa in živali, ki jih najdemo tam. Narava je namreč njegova druga priljubljena tema, ki ji še posebno v zadnjem času namenja največ pozornosti. Svoje delo med drugim objavlja v reviji Lovec, redno oblikuje in slikovno opremlja tudi tiskovine Društva ljubiteljev ptičarjev. Prav psi ptičarji so predstavljali tudi njegov prvi stik z lovstvom, s katerim se med drugim tudi ukvarja.

»Slikanje z olji in druge barvne tehnike so bile vedno moja želja, a v preteklosti za to ni bilo niti prave energije niti znanja. Po dveh letih pa sem že prišel tudi do večjih formatov, čeprav so barvne tehnike zame še nekaj relativno novega in še odkrivam, kaj vse ponujajo,« pravi Martin Fujan, ki v svojem slikarskem razvoju dopušča spontanost in predvsem čas za napredek. Kot pravi, namreč ne želi hiteti in ustvarjati na silo.

»Zato v njegovih upodobitvah narave in živali zasledimo malce starega Dürerjevega renesančnega pridiha (tj. njegova najsijajnejša dela malega formata iz začetka 16. stoletja, ko je potoval po Italiji), pa tudi reminiscence romanticizma se kažejo v njegovih oblačnih krajinah z izgubljenimi figurami v vsemogočni naravi. Spomnimo se tudi umetnikov krajinarjev iz domačih logov – Šubic, Kobilca, četverica impresionistov Jama, Grohar, Jakopič in Sternen – ti so šli s čopiči slikat v naravo, da so na platno uspeli ujeti pristno igro svetlobe. Podobno se ustvarjanja loteva Martin Fujan, čeprav v naravo stopa tudi s fotoaparatom, ki mu služi kot pripomoček pri sestavljanju zanimivih motivov v risbi in nato še na platnu. Nepogrešljiva je tudi njegova skicirka, v kateri se skrivajo natančni zapisi iz gozdne narave v risbi in besedi,«  je v uvodu predstavila avtorja razstave Katarina Rus Krušelj.

Posebna pozornost na razstavi je namenjena upodobitvam živali. Fujan namreč kot lovec ne preživi veliko časa le v naravi, temveč skrbno raziskuje tudi življenje gozdnih živali. To je vidno tudi v delih, ki bodo še do 18. maja 2024 na ogled v Menačenkovi domačiji po urniku domačije. Kot lovec veliko časa preživi v stiku z naravo. Podrobno poznavanje motivov, ki jih upodablja, je namreč ključnega pomena za njegovo ustvarjanje. Slikanja se namreč loteva preudarno, z razmislekom in predvsem znanjem o motivih, ki jih ustvarja. Tako je že pred časom začel obiskovati predavanja in terenske vaje iz gozdarstva in dendrologije dr. Roberta Brusa na Biotehniški fakulteti, kjer se je spoznal z drevesnimi vrstami in se jih naučil tudi prepoznavati v naravi. »Bistvo takšnega študijskega pristopa je, da se naučiš opazovati in da tudi veš, kaj gledaš, si bolj pozoren na podrobnosti, vse to pa ti seveda pomaga pri slikanju,« pravi avtor razstave Martin Fujan, ki bo tudi v prihodnje razpet med znanstveno ilustracijo in slikarstvom. »Bolj kot v novih tehnikah bi se rad preizkusil v kakšni novi tematiki. Rad bi se denimo sistematično lotil ilustriranja drevesnih vrst na Slovenskem. Poleg narave pa me mika vse, kar je historičnega, pa tudi folklorističnega. Morda se bo ob tem razvijal tudi avtorski pristop, bomo videli,« zaključuje Martin Fujan.

»Za ustvarjanje iluzije realnosti na papirju ali platnu mora umetnik natančno obvladovati risbo, barve in njihove tone, kompozicijsko uravnoteženost in prostorsko perspektivo, s čimer se Fujan uspešno spopada. Zagotovo lahko rečemo, da je gozdna krajina njegov prepoznaven avtorski likovni zapis, ki stremi k natančnemu izrisovanju podrobnosti in njihovi večplastni obravnavi,« je zaključila višja kustosinja Katarina Rus Krušelj.

Martin Fujan (1985) je ilustrator, slikar in oblikovalec, ki se ukvarja predvsem s področjem poljudnoznanstvene ilustracije. Blizu so mu zgodovinske teme in ukvarja se z ilustratorskimi zgodovinskimi rekonstrukcijami. Diplomiral je na Oddelku za oblikovanje ljubljanske ALUO pri izr. prof. Boštjanu Botasu Kendi in red. prof. Milanu Eriču z ilustriranjem in oblikovanjem knjige o psih ptičarjih. Njegove ilustracije je mogoče videti v reviji Lovec, redno tudi oblikuje in slikovno opremlja tiskovine za Društvo ljubiteljev ptičarjev, ki skrbi za razvoj ptičarske kinologije v Sloveniji. Razstavljal je na več skupinskih razstavah, tudi na Slovenskem Bienalu Ilustracije, sicer pa je imel samostojne razstave v Domu Kulture Kamnik (2019), v Gozdarskem inštitutu v Ljubljani (2022) in Zlatorogovi galeriji Lovske zveze Slovenije (2023). Je član stanovskega društva ZDSLU. Uporablja predvsem klasične slikarske in ilustratorske tehnike, največ oljne barve na platnu in lesu, pa gvaš in akvarel, kot tudi različne risarske tehnike, npr. oglje, svinčnik, pero s tušem in krede. V zadnjem času se posveča tudi grafiki.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Simona Pivar