Pomladni rondo Ženskega pevskega zbora Stane Habe v Kulturnem domu Franca Bernika

Zbor, ki že 46 let aktivno soustvarja pevsko kulturo na Domžalskem, sestavlja 31 pevk, ki jih vodi prof. Andreja Polanec. Njihovo delovanje temelji na prepričanju, da je pesem moč, ki združuje ljudi, zdravi duha in daje prostor prijateljstvu ter medsebojnemu spoštovanju. Zbor ostaja zvest slovenski pesmi, ki jo čutijo kot temelj narodne identitete. V Ženskem pevskem zboru Stane Habe pojejo brhke upokojenke iz Domžal in okolice. Slovenska ljudska pesem se, hvala Bogu, ohranja v nekaterih naših ljudeh, ki so, njej v opombo, še pripravljeni žrtvovati svoj čas. Ti ljudje, ki so kulturno in narodnostno dovolj ozaveščeni, so imenitni ohranjevalci naše skupne dediščine – pa četudi mnogi s pomilovanjem gledajo nanje. Tako imata tudi Kvartet Grm in Pevski zbor Glasbene šole Domžale velike zasluge za ohranjanje naše skupne dediščine. Še posebej mlade pevke in pevci Glasbene šole Domžale, ki bodo ponesli v svoje življenje našo prelepo slovensko pesem. Vsekakor so, kot se mnogokrat izkaže, v takem neprepoznanem in premalo pohvaljenem početju resnični ohranjevalci Slovencem nečesa vrednega, pravzaprav dragocenega.

V ponedeljek, 26. maja 2025, je v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah potekal tradicionalni medgeneracijski koncert Ženskega pevskega zbora Stane Habe z naslovom Pomladni rondo. Pevke so v navdušujočem vzdušju znova predstavile glasbeno fresko slovenskega ljudskega petja. Prireditev, ki je napolnila dvorano doma Franca Bernika, so začele gostiteljice – omenjene domžalske pevke. Lepo in ubrano. V sklopu koncerta se je zbor predstavil v sodelovanju z Otroškim pevskim zborom Glasbene šole Domžale pod vodstvom Ane Kalan in Kvartetom Grm, s čimer je dogodek dobil izrazit medgeneracijski značaj. Glasbeni večer je tako ponudil preplet glasov, pogledov in občutenj, ki jih povezuje ljubezen do petja. Pomladni rondo je praznik glasbe, namenjen vsem, ki cenijo lepoto večglasnega petja, moč skupnosti in pomen ohranjanja glasbene dediščine. Zapeli so kar nekaj pesmi, ki jih je priredil ali napisal prof. Tomaž Habe, ki je večino pesmi spremljal na klavirju. Vmes je dve svoji pesmi iz pesniške zbirke prebrala Milojka Lunar, članica Literarnega krožka Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale.

Zbor ima šestinštiridesetletno tradicijo in šteje enaintrideset članic. Predane so petju, ki bogati, zdravi, omogoča druženje in najrazličnejša udejstvovanja. Njihov moto je že od ustanovitve: Kdor poje rad, ostaja mlad! Slovenska pesem, tako ljudska kot umetniška, je tista, s katero se najlepše poistovetijo in s katero ohranjajo narodno identiteto. Hvaležne so avtorjem, ki pišejo za sestav, kakršen je njihov, še posebej skladatelju prof. Tomažu Habetu. Že sedmo leto jih vodi zborovodkinja prof. Andreja Polanec. Hvaležne pa so tudi prof. Tomažu Habetu za vsakovrstno sodelovanje in spodbude. Pogosto se jim pridružita dva izjemna gosta – Marjan Urbanija na orglicah in prof. Hervin Jakončič na kitari, ki njihovo petje instrumentalno popestrita. Tokrat sta bila med gledalci.

V tem obdobju je pomembno zaznamovati glasbeno-kulturno življenje in pevski utrip Domžal. S svojim tokratnim nastopom so prikazale neverjetno živahnost, dosegle atraktivno prepričljivost, gotovost, in s tem seveda navdušile prisotno občinstvo. Potrdile so, da je ljudska pesem ne le živa, temveč da še kako odmeva v zavesti naših ljudi – tudi v današnjih časih. Večer so sklenili z medgeneracijskim nastopom – upokojenke in otroci. V celoti se je potrdilo, da se zmore ljudska pesem vrniti v glasbeno zavest Slovencev, hkrati pa potrditi potrebo po vnaprejšnjem prepevanju in nošenju v sebi tistega, kar je vredno, trajno in še kako potrebno ohranitve.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar