Pomen plesa v naših življenjih

Gibanje je nujni del naših vsakdanjih aktivnosti. Starostna doba prebivalstva se zvišuje in če želimo kvalitetno preživeti svoja starostna leta, se moramo o tem ozavestiti. Ukvarjanje s plesom je enkratno, saj lahko združimo gibanje in druženje, v tem pa še uživamo v dejavnosti, ki smo jo izbrali.

O razlogih za miganje in poplesavanje v tretjem življenjskem obdobju je Folklorno društvo Groblje na predavanje v Kulturni dom Groblje v torek, 6. maja 2025 povabilo nekdanjo vrhunsko športno plesalko dr. Meto Zagorc, profesorico športne vzgoje. Na predavanju je z predstavitvijo slikovnega materiala na projekcijskem platnu dr. Meta Zagorc povedala, kako ples vpliva na telesno in duševno zdravje, na socializacijo in medsebojne odnose, na popestritev naših življenj ter na duhovnost in čuječnost. Predstavitev se je zaključila s plesom. V uvod v predavanje je vse zbrane in predavateljico pozdravil dr. Franc Hribovšek, predsednik Folklornega društva Groblje.

S plesom razvijamo svoje funkcionalne sposobnosti, izboljša se delovanje srca, pljuč in ožilja. Poleg tega se izboljša tudi naša vzdržljivost, pridobivamo občutek za ritem in lepo, elegantno gibanje, počutimo se veseli, dobro razpoloženi – preprosto bolje se počutimo. Zato je ples univerzalna oblika gibanja, ki ni omejena s starostjo. Ples je oblika gibanja, ki dviga v nas posebno razpoloženje, osvobaja podzavest, sprošča, ruši pregrade med obvladanim vedenjem in sproščenim izražanjem čustev. Velik pomen v starosti igra tudi ravnotežje, ki ga s plesanjem ohranjamo, veliko vrednost pa ima tudi koordinacija, ki jo izmed gibalnih sposobnosti s starostjo najhitreje izgubljamo.

»Kadar plešemo, se energijska polja združujejo, zaradi sprostitve energije pa vnovič zaživimo, počutimo se radostni. Skozi gibanje se želimo upreti sili teže in vzpostaviti ravnotežje v gibanju. Prav harmonija je navadno pogoj za zdravje, zdravje pa je tista vrednota, ki je temeljna za kvaliteto bivanja, za občutek mladostnosti, ki je za starejše še kako pomemben. Usklajeni ritmi, ki jih z plesom pridobimo, vnaša v nas določeno harmonijo,« je ob predavanju dejala dr. Meta Zagorc.

S starostno pride marsikatera bolezen, zlasti osteoporoza, alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, rakava obolenja in mnoge druge. Vendar pa se je po raziskavah sodeč, kot je dejala predavateljica dr. Meta Zagorc, ravno s plesanjem možno upreti hitremu napredovanju teh bolezni in s spremenjenim odnosom do življenja tudi preusmeriti njihov potek. Zaradi mnogih gibalnih ovir, s katerimi se soočajo starostniki v tretjem življenjskem obdobju, sta v prvi vrsti priporočljiva družabni in ljudski ples.

Kot je dejala dr. Meta Zagorc, je ples radoživost gibanja, govorica telesa ob ritmu glasbe, del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in naroda, izborna športna panoga, je mati vseh umetnosti in je pot do sebe. Ples obstaja od vekomaj in za vedno neglede na zemeljsko dolžino in širino, na rasno, narodno, politično ali kakršnokoli pripadnost. Države, kraljestva, cesarstva, kulture in civilizacije propadajo, ples pa ostaja v svojih virtualno neskončnih pojavnih oblikah in se seli iz kontinenta na kontinent. S plesom človek izraža svoja občutja, žalost, veselje, bolečino, strast, hrepenenje in erotičnost. Tako ples obstaja od vekomaj in za vedno, prav kakor umetnost in igre. V plesu se starostne meje zabrišejo, porazgubi se prisotnost strahu, zaslutimo meje svoje svobode. Ples se dotika našega telesa in čustev, našega duha in sanj. Ples osemdesetletnika in osem letnega otroka je po svojem notranjem izžarevanju in vzpodbudi podoben, če ne celo istoveten. Ples je zdravilo, pravi dr. Zagorčeva, saj zmanjšuje težave pri depresiji in tesnobnosti ter pri Alzheimerjevi bolezni in demenci nasploh. Ples koristi starostnikom z razpoloženjskimi motnjami in pomaga ohranjati mišični tonus, saj s plesom izboljšamo naše ravnotežje in držo. In za konec predavanja je dr. Zagorčeva dejala misel pokojnega Mirka Ramovša, da starost pride sama od sebe, toda ne kakovostna starost: nanjo se je potrebno pripraviti že v srednjih letih.
Sledilo je še učenje dveh plesov, ki so jih poslušalci predavanja kar hitro osvojili.

Dr. Meta Zagorc je doktorica kinezioloških znanosti in je kot predstojnica katedre za ples na Fakulteti za šport aktivno delovala vse do leta 2011. Nekdanja vrhunska športna plesalka se je po bogati tekmovalni karieri, v kateri je osemkrat osvojila naslov državne prvakinje v standardnih in latinskoameriških plesih, povsem posvetila razvoju celostne plesne dejavnosti, sistematizaciji plesa pri najmlajših na predšolski in razredni stopnji (od 1975), organizaciji modernih plesnih tekmovanj (od 1974) ter razvoju aerobike (od 1983) in navijaških plesnih skupin (od 1995). Je pobudnica in sooblikovalka pomembnih projektov na področju plesa, Šolski plesni festival za osnovne in srednje šole, Ulična četvorka za srednje šole in Slovenija pleše ter drugih akcij, katerih namen je dvigniti raven plesne kulture v vseh starostnih obdobjih. Med letoma 1981 in 2005 je bila tri mandate predsednica Plesne zveze Slovenija in članica različnih organizacijskih odborov, med letoma 2006 in 2009 pa direktorica državnih reprezentanc v standardnih in latinskoameriških plesih. Deluje tudi kot mednarodna plesna sodnica. Zagorčeva velja tudi za začetnico rekreativne in tekmovalne aerobike na Slovenskem. Je avtorica ali soavtorica več kot 30 učbenikov, strokovnih in znanstvenih člankov ter drugih strokovnih del s področja plesa in aerobike, pobudnica prvih raziskav in znanstvenoraziskovalnih del na tem področju in odgovorna za oblikovanje plesnih programov na vseh stopnjah šolanja v okviru FŠ. Leta 2012 je na 47. podelitvi najvišjih državnih priznanj za šport Bloudkovih nagrad je v družbi slovenskih reprezentantov v smučarskih skokih Jerneja Damjana, Roberta Kranjca, Petra Prevca in Jurija Tepeša ter rokometnega trenerja Slavka Iveziča in nekdanjega predsednika Hokejske zveze Slovenije Janka Popoviča slavila tudi naša plesna Metka, dr. Meta Zagorc, ki je prejela nagrado za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa.

Zahvala predsedniku Krajevne skupnosti Jarše – Rodica Antonu Košenini za odstopljen prostor v kulturnem domu Groblje, kjer se je vršilo predavanje.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar