Pogovor s pesnico, esejistko, publicistko in prevajalko Meto Kušar  

Meta Kušar je prejemnica Schwentnerjeve nagrade za knjigotrštvo, Veronikine nagrade za pesniško zbirko Vrt, Rožančeve nagrade za eseje Kaj je poetično ali ura ilegale. Izdala je pesniške zbirke: Madeira, Svila in lan, Ljubljana, Jaspis. Azur, Zmaj, Vse od prej. Ustanovila je glasbeno-literarno gledališče Prestol poezije. Meta Kušar je Pesnica z veliko začetnico, njena ustvarjalna moč je neusahljiva, njeni verzi vedno pretanjeni, gibki in nad časom, ki ga živimo.

V organizaciji Društvo LIPA, Univerza za tretje življenjsko obdobje in Knjižnice Domžale, je v sredo, 27. marca 2024 v večnamenskem prostoru Knjižnice Domžale potekal zanimiv pogovor s pesnico Meto Kušar. Pogovor je tekel o dialogu, poeziji, eseju, psihologiji in kulturnem dogajanju. Vodila ga je Jana Ozimek, prof. v okviru Društva Lipa Domžale. Za glasbeno spremljavo je poskrbel harmonikar Žiga Vehovec. Pogovora se je udeležilo lepo število slušateljic iz Društva Lipa Domžale, med njimi tudi predsednik Društva Lipa Domžale, Marjan Ravnikar.

Meta Kušar je naredila že veliko. Napisala je šest pesniških zbirk. Njena »Ljubljana« je denimo prevedena v angleščino, srbščino, češčino in poljščino. Druge zbirke so prevedene še v nizozemščino, hebrejščino in arabščino. Za zbirko »Vrt« je prejela Veronikino nagrado, za zbirko intervjujev in esejev »Kaj je poetično ali ura ilegale« pa Rožančevo nagrado. »Po tej poti, naj bo na njej še toliko slepih ulic ali ovir, je še vedno vredno hoditi. Ne nazadnje ni užitka, ki bi bil večji in bi trajal dlje, kakor je ta, ko nekaj narediš dobro. Takšnim užitkom, je dobro slediti. Ni pa nujno, da izpod prstov vedno pride kaj dobrega,« pravi v pogovoru Meta Kušar.

»Lahko pa dobro pride takrat, ko veš, kaj je treba storiti oziroma kako to zagrabiti. Vse se da, če imaš pravi prijem,« pravi Meta Kušar. »Pravi prijem pomeni, da veš, kako boš nekaj prikazal, da pri tem ne boš kopiral in delal kakor drugi in da ne boš prehitro zadovoljen z odgovori na težka vprašanja. Pa da boš pri tem lepo poslušal, kar ti srce govori, in tudi malo po svoje hodil. Tukaj se približaš popolni svobodi. Ob ustvarjanju se lahko prav česar koli dotakneš in se pri tem ne ustavljaš, ko ugotoviš, da lahko ljudem pokažeš, kar ne vidijo, pa bi bilo prav, da bi.« Zato obrnimo svoje oči tudi v poeziji Mete Kušar. V njej se skriva še najmanj en svet, ki se nam bo z veseljem pustil zbezati na plano.

Na pogovoru je bilo tudi veliko pesniških zbirk, ki jih je umetnica spisala. Po zanimivem pogovoru pesnice in z umetniškim igranjem Žige Vehovca na harmoniko, so prišla na vrsto tudi vprašanja obiskovalk, kako se lotiti, pesniške zbirke, kakšne misli je imela pesnica ob pisanju posameznih pesmi, kaj jo je prevevalo ob pisanju in še veliko zanimivih vprašanj, na katere je pesnica Meta Kušar z veseljem odgovorila na svojstven način in z svojimi občutki. Razmišljala je, kako je lepo, da človek lahko ustvarja in piše, in kako je hudo, ko tega ne more več početi. Prepričana je, da pesniku ni treba govoriti o svojih pesmih. Pomembno je, da to, kar ustvari, deli naprej, drugim in z drugimi. Pri pesnikih ne gre za nečimrnost, ampak za čutenje poetičnosti. Lepoti poezije se je potrebno prepustiti. Literarni večer, ki se je razvil v prijeten intimen razgovor med udeleženci in nastopajočima gostjama, je trajal več kot poldrugo uro, na koncu pa so se vsi strinjali, da je bil večer lep in poln notranjih doživetij.

Ob koncu se je vsem trem za odlično izpeljan pogovorno glasbeni večer zahvalil še predsednik Društva Lipa Domžale Marjan Ravnikar z šopki, šopke pa je podelila tudi Knjižnica Domžale.

Meta Kušar je bila rojena leta 1952 v Ljubljani, kjer še vedno živi in dela. Je avtorica šestih pesniških zbirk. Njena pesniška zbirka Ljubljana je bila leta 2010 prevedena v angleščino (Ana Jelnikar in Stephen Watts), leta 2011 v srbščino (Ivan Obrenov) in 2013 v poljščino (Katarina Šalamun-Biedrzycka in Miłosz Biedrzycki). Objavila je tudi knjigo intervjujev in knjigo esejev z naslovom Kaj je poetično ali ura ilegale, za katero je prejela Rožančevo nagrado 2012. Njena poezija je prevedena v številne tuje jezike, vključno v nizozemščino, hebrejščino in arabščino. Za pesniško zbirko VRT je leta 2015 prejela Veronikino nagrado. Občasno napiše kak scenarij za film in ga tudi režira, njena glasbena uprizoritev lastne poezije z naslovom Prestol poezije pa je bila odigrana v Sloveniji, Washingtonu (1999), Kanadi (1999) in Londonu (2000).

Več o odličnem pogovoru pa v videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto in Video: Miro Pivar