Pogovor po filmu Zgodbe iz čarobnega vrta v Mestnem kinu Domžale

Čarobna pustolovščina, kjer zgodbe zdravijo srce in prebudijo spomine, ki nikoli zares ne izginejo! Film, ki temelji na prvinah magičnega realizma, je nastal po literarni predlogi priznanega češkega avtorja Arnošta Goldflama. Razvoj filma se je začel že leta 2017, med produkcijo pa je na snemalnih setih v štirih državah sodelovalo kar 16 animatorjev. V klasični tehniki lutkovne stop animacije je bilo v 435 snemalnih dneh ustvarjenih 71 minut čarobnega filmskega sveta — pri tem je vsak animator v povprečju posnel 5 sekund filma na dan. Tako je preteklo osem let dela za 71 minut filma.

V Mestnem kinu Domžale so ves petek, 10. 10. 2025 vrteli film Zgodbe iz čarobnega vrta, tako, da si ga je ogledalo lepo število šolarjev iz Domžalskih šol. Na zadnjem predvajanju zvečer pa se je polni dvorani mladih obiskovalcev s starši pridružila majhna ekipa, ki je delala slovenski del  Zgodbe iz čarobnega vrta. Tako sta se pogovoru pridružila scenarist Kolja Saksida ter mlada Khaleesi Luna Meglič, ki je posodila slovenski glas deklici Suzani. Pogovor je vodil Jure Matičič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.

Tomi (4), Suzana (8) in Darko (10) obiščejo dedka, prvič po izgubi ljubljene babice. V hiši vlada tišina, dedek pa je kar nekam odsoten in odtujen. Suzana, navdihnjena s spomini, prevzame babičino vlogo pripovedovalke zgodb. S čarobnimi pripovedmi in neizmerno domišljijo poskuša povrniti toplino v dedkov dom in v medsebojne odnose. Potopimo se v magični svet skrivnostne mačke, na prvi pogled strašne pošasti in drznega letečega gospoda. Zgodbe namreč niso le skrivnostne, dramatične, žalostne in smešne, temveč služijo kot pomoč vsem družinskim članom, da se lažje spoprimejo z izgubo. Zgodbe so v resnici čarobna pustolovščina, v kateri zgodbe zdravijo srce in prebudijo spomine, ki nikoli zares ne izginejo. Film ima okvirno zgodbo in tri vložene. Tomi, Suzana in Darko, stari od štiri do deset let, obiščejo dedka prvič po izgubi ljubljene babice. V hiši je tiho, dedek pa je rahlo odsoten in raztresen.

Suzana, ki jo navdihnejo spomini, prevzame babičino vlogo pripovedovalke zgodb ter poskuša z njimi in svojo bujno in iskrivo domišljijo vrniti toplino v dedkov dom in medsebojne odnose. Tako spremljamo čarobni svet skrivnostne mačke, ki samosvoje poskrbi za otroka, ki sta začasno ostala brez staršev; hkrati razrešujemo uganko skrivnostne in samo na prvi pogled strašne pošasti v na videz zloveščem vrtu in se čudimo Bogdanu, drznemu gospodu, ki začne leteti in se pogovarjati s pticami, potem ko je iz dneva v dan preživljal čas ob grobu pokojne žene. O liku Suzane je nekaj besed spregovorila Khaleesi Luna Meglič, ki je posodila slovenski glas deklici Suzani in je bila tudi prisotna na pogovoru po filmu.

Tako so obiskovalci z svojimi številnimi vprašanji dobili odlične odgovore, kako se animira film z lutkami. Za eno sekundo filma je bilo potrebno petindvajset krat premakniti del lutke in vsak gib posneti z eno sliko, tako da je bilo za sekundo filma potrebno 25 sličic. To je nazorno pokazal na lutki scenarist Kolja Saksida. Zgodbe iz čarobnega vrta je prvi slovenski celovečerni film, animiran z lutkami, in je nastal v koprodukciji is Slovenije, Slovaške, Francije in Češke. Film je primeren za celotno družino in govori o univerzalni tematiki – izgubi, to pa je pomembna tema, o kateri se je potrebno pogovarjati. Skoraj vsak od nas se je namreč že kdaj soočil z izgubo ljubljene osebe ali hišnega ljubljenčka. Film bo gledalcem pustil v srcu zavedanje, da se nekoga, ki ga ni več na tem svetu, še vedno lahko spominjamo prek slik, spomina ali domišljije in ga tako prikličemo nazaj. Hkrati gre za zelo poetičen in barvit film, na trenutke tudi komičen.

Avtor Miro Pivar foto; video; Miro Pivar