Pogovor o knjigi Zgodovina fare Domžale 2

Pred dnevi je izšel ponatis knjige »Zgodovina fare Domžale 2«, ki je druga izmed štirih knjig projekta ponatisa knjig Franca Bernika, ki bodo pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale izšle v obdobju 2020 – 2022. Knjige, med njimi bo tudi izdaja ohranjenega rokopisa »Zgodovina fare Domžale 3«, so pravi biser o domžalski preteklosti. Zbiranje naročil, tako posameznih knjig kot tudi kompleta štirih knjig kot celote že poteka.

Že dlje časa je v Domžalah tlela zamisel, da se pristopi k ponovnemu natisu temeljnih knjig Franca Bernika o naši preteklosti, kronik o naši zgodovini in življenju v Domžalah v prvi polovici 20. stoletja, saj je ohranjenih le še peščica izvodov teh del. Pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika je zato pričel z delom uredniški odbor in pripravil vsebinski, terminski ter finančni načrt projekta, ki poteka ob podpori Občine Domžale.

Ob izidu prve knjige »Zgodovina fare Domžale 1« nam je Cveta Zalokar, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in tudi urednica knjig povedala, da je Franc Bernik prav gotovo osebnost, ki je izjemno zaznamovala preteklost našega mesta in je eden najpomembnejših ljudi v njegovi zgodovini. V Domžalah je bival in deloval kot dolgoletni župnik od leta 1903 vse do smrti leta 1948, razen v obdobju med okupacijo od 1941 do 1945, ko je kot begunec živel v Ljubljani. Domžalam je dal pečat na številnih področjih delovanja, zlasti s svojo vlogo pri ustanovitvi samostojne župnije, pa tudi s smelim delovanjem na družbenem, gospodarskem, socialnem, izobraževalnem in kulturnem področju. Zgradil je prvi otroški vrtec in dom za starejše, tudi prvo pokopališče. Spodbudil je delovanje zadrug. Strojna zadruga je med drugim v Domžale pripeljala prvo javno razsvetljavo.

Maja 2020 je izšel ponatis prve knjige, ki sega v leto 1923 in je izjemnega pomena za zgodovino mesta Domžale, na vseh področjih življenja in dela med leti 1900 in 1923. Decembra pa je izšel ponatis knjige Zgodovina fare Domžale 2. Druga Bernikova knjiga je izjemnega pomena za poznavanje zgodovine mesta Domžale na vseh področjih življenja in dela med leti 1924 in 1939. O knjigi in avtorju so v okviru Srečanja pod slamniki spregovorili njegov poznavalec mag. Blaž Otrin, zgodovinar in arhivist, Katarina Rus Krušelj, kustosinja in urednica Cveta Zalokar.

V pogovoru je mag. Blaž Otrin, zgodovinar in arhivist dejal, da je Franc Bernik svojim faranom doma in na tujem v spomin napisal knjige, ki so postregle s podatki na veliko dobo farne in domovinske Ijubezni. Zlepa ni bilo fare, ki bi imela navzlic vsem izseljenskim težavam in oviram, toliko svojih faranov v Ameriki, kakor Domžale. Večina teh je bila tistega časa še vedno v prav lepi, tesni zvezi s svojim domačim krajem. Dokaz temu je, da so pri vsakem važnejšem delu v domačem kraju z ljubeznijo in požrtvovalnostjo pomagali, navzlic težkim časom, ki so jih tudi oni preživljali. Kot je dejal mag. Blaž Otrin, so samo Tržič, Kranj in Domžale od vseh 22. župnij imele tako podrobno opisano delovanje in življenje vsega življa v svojih župnijah.

Danes svet živi hitro. A tudi hitro pozablja! Zato je izrednega pomena, da je imel Franc Bernik pred očmi predvsem svoje farane, katerim v spomin je potem te knjige napisal. Bernikova edina želja je bila ta, da dogodke, ki so se večinoma še pred nedavnim časom in pred njihovimi očmi zgodili, opiše kolikor mogoče v tisti vrsti in na tak preprost, poljuden način, kakor je bilo po njegovem mnenju za Ijudstvo najprimerneje. Tako že iz nadpisov pri posameznih poglavjih vsak takoj spozna, kje naj v knjigi išče dogodke, ki ravno njega zanimajo. Prav zato je v knjigi opisanih toliko raznih krajevnih slovesnosti in navedenih toliko vsakovrstnih imen, ki za širšo javnost samoumevno nimajo prav nobenega pomena, tudi za splošno zgodovino ne, za kraj sam pa so vendarle zanimiva. Težko je namreč pisati zgodovino kraja, o katerem o preteklosti ni tako rekoč nič ohranjenega. Fara Domžale pa je takrat bila stara šele 15 let in tudi celoten preporod tega kraja je bil še takrat čisto mlad. Čeprav te knjige, ki prihajajo sedaj v ponatisu, res ne posegajo veliko v pretekle čase, skušajo vendarle po možnosti podati zgodovino te mlade fare in vsega, kar je v njej važnega in zanimivega. Naj vsaj ti skromni spomini pričajo poznejšim rodovom, da je bival ob velikih zgodovinskih časih v Domžalah rod, ki se je v polni meri zavedal svojih velikih dolžnosti.

Katarina Rus Krušelj, kustosinja v Menačenkovi domačiji in Slamnikarskem muzeju, je povedala, da je prvo naklado France Bernik natisnil v tisoč izvodih, kar je bilo za tisti čas, ko je v Domžalah prebivalo okoli dva tisoč ljudi, izredno veliko. Kljub temu je knjiga pošla v rekordnem času. V ljubljanskih župnijskih arhivih hranijo zapise Franca Bernika, ki je vse do potankosti napisal, kam so šle vse knjige vse, da je ta knjiga potovala tudi izven tedanjih državnih meja, veliko tudi v Ameriko, kjer je bilo izseljenih ogromno Domžalk in Domžalcev. Iz arhiva pa je tudi razvidno, da je šlo kar nekaj knjig tudi v župnijske knjižnice po celi tedanji regiji. Knjige so bile za tisti čas pravi zaklad našega prostora in časa, ki imajo neko vrednost tudi danes, saj nam prikažejo delo in življenje tistega časa. Ker je prva knjiga tako hitro pošla, farani pa so jo želeli imeti, se je namesto ponatisa France Bernik odločil, da bo napisal nadaljevanje. In druga knjiga je ravno to.

Zanimiv pogovor si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar