Plečnik Noaha Charneyja – Večni arhitekt

Nova knjiga o Plečniku je osrednje knjižno delo Plečnikovega leta 2022. Berljivo in dostopno delo nam prinaša sodoben pogled na Plečnika skozi optiko tujega poznavalca. V knjigi Noaha Charneya večni arhitekt in moderni mistik izstopi v človeški razsežnosti. Celosten pogled nam približa njegova dela skozi arhitektovo življenjsko zgodbo, naj gre za dunajsko, praško ali ljubljansko.

Noaha Charney, kamniški Američan, umetnostni zgodovinar je v sredo, 9. novembra 2022, na Srečanju pod slamniki v Slamnikarskem muzeju v Domžalah predstavil svojo knjigo Večni arhitekt, ki jo je posvetil Jožetu Plečniku. Knjiga prinaša sodoben in samosvoj pogled na slovenskega arhitekta z osebno optiko avtorja, pri čemer nam celostno približa Plečnikova dela skozi arhitektovo življenjsko zgodbo. Pogovor z gostom večera je vodila Cveta Zalokar. 

Pred nami je historično, estetsko in umetnostnozgodovinsko branje, ki nam razkrije mojstrovo duhovno razsežnost, njegove bivanjske in oblikovalske preference in tudi odnos do lastnega naroda, ki ga je Plečnik želel povzdigniti, s tem da mu je pomagal ustvariti nacionalni arhitekturni jezik. Pri tem je soočal klasično in moderno, srednjeevropsko in mediteransko, ki jih je združil v organsko postmoderno stimmung. Skozi sveže perspektive fotografa Matevža Paternostra in iskrivo postavitev oblikovalca Domna Frasa bomo v knjigi Plečnika uzrli v novi luči.

Avtor Noah Charney se postavlja v vlogo prizadetega, podrobnega opisovalca in razlagalca zgodovinskih okoliščin Plečnikovega umetniškega zorenja, umetnika, arhitekta, ki ga je za življenja privedlo do nič manj kot do izjemnega tvorca slovenske nacionalne arhitekture, posthumno pa do arhitekta svetovne veljave.

»Plečnikova simbolika ni zapletena za razumevanje, a ima ta neoprijemljivi stimmung. Bil je veren, tako da tudi njegovo delo prežemata globok katoliški misticizem in simbolizem, in to je čutiti v njegovi hiši. Zelo me fascinirajo tudi zapornice na Ljubljanici, ki premorejo egipčansko, starorimsko, starogrško in etruščansko ikonografijo, a so hkrati Plečnikov objekt, ki ga ni mogoče razumeti na prvi pogled,« je dejal Noah Charney na predstavitvi knjige.

Plečnik je imel toliko vedenja o katoliški zgodovini in simboliki različnih kultur, z vsem tem vsrkanim znanjem je naredil povsem svojo arhitekturo, s svojim stimmungom, in to veliko bolj kompleksno in subtilno od drugih arhitektov. Živel je v obdobju modernizma, a bil unikaten. Ta kombinacija modernizma in misticizma se mi zdi najprivlačnejša pri njem. »Ko me je nekdo vprašal, kaj bi vprašal Plečnika, sem odgovoril: A greva na pivo? Ker bi hotel poklepetati z njim. O Plečniku se ne sme reči, da je imel dekleta, za katera ne vemo ali so bile tudi njegove intimne prijateljice, a že ideja, da bi jih imel, se zdi nedopustna.«

Dr. Noah Charney je avtor svetovnih uspešnic in profesor umetnostne zgodovine. Napisal je dvanajst knjig in stotine člankov, med drugim za The Guardian in Washington Post, deluje pa tudi kot voditelj televizijskih oddaj. Je Američan, ki že dolga leta živi v Sloveniji.

Arhitekturna in urbanistična dela arhitekta Jožeta Plečnika (1872–1957) so bila dolgo po njegovi smrti spregledana. Obdobje, v katerem so nastajala, vzpon funkcionalizma in internacionalnega sloga, je bilo usmerjeno v vsesplošni tehnološki razvoj, v iskanje novosti in v prihodnost. Sobivanje človeka s preteklimi oblikami, zanimanje za staro ter poveličevanje klasike niso bile več osrednje teme stroke in družbe. Pred drugo svetovno vojno in takoj po njej so izbrana Plečnikova dela poznali nekateri strokovnjaki v jugoslovanskem, srednjeevropskem in evropskem prostoru. Aktualna in svetovno prepoznana so postala šele v času zatona modernizma v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko se je pogled stroke v porajajoči se postindustrijski družbi usmeril v ponovno upoštevanje zgodovinske razsežnosti in odkrivanje preteklosti. Mednarodno so se uveljavila s predstavitvijo na razstavi v pariškem centru Pompidou leta 1986, ki so ji sledile številne razstave, objave člankov v strokovnih revijah in knjige. Arhitekta so predstavili kot pozabljenega pionirja modernizma, ki se je v dvajsetih letih 20. stoletja odvrnil od avantgardnih smeri ter se s svojimi deli navezal na klasično in lokalno izročilo arhitekture.

Avtor: Miro Pivar; Foto: Miro Pivar; Video; Simona Pivar