Pet knjig o nalezljivih boleznih, ki jih pravkar živimo

Nihče več ni premogel velikih čustev. Vsi so čustvovali enolično. »Čas je, da se vse to konča,« so govorili meščani, in sicer zaradi tega, ker je v obdobju splošne nadloge naravno, da si človek želi konca skupnega trpljenja, pa tudi zaradi tega, ker so si tega konca dejansko želeli.

Iz knjige: Kuga, Albert Camus

Pandemije, epidemije, nalezljive bolezni so od nekdaj priljubljena tema pisateljev. Za večino sta virus, ki nam diha za vrat, in karantena nekaj povsem novega. V preteklosti pa take razmere niso bile nič nenavadnega in o tem so se pisale tudi knjige. Nekateri pisatelji so si izmislili epidemijo, drugi so pisali o resničnih obdobjih naše zgodovine. Razmere, v katerih živimo v Evropi od februarja oziroma marca, so krive, da smo spet obrisali prah z nekaterih knjig. Zaradi covida-19 se je prodaja nekaterih izjemno povečala. Camusovo Kugo so v Angliji ponatisnili, potrojila pa se je prodaja tudi v Italiji, v knjižnicah so spet izposojene in v čakalni vrsti. V knjigi The Eyes of Darkness, ki pri nas ni prevedena, pa se celo pojavi virus z imenom »wuhan- 400«, ki naj bi napovedal covid-19. Prodaja te knjige v elektronski obliki se je v tujini dvignila za 3000 odstotkov. Podobnih knjig je kar nekaj, mi pa vam predstavljamo pet izbranih.

1. Albert Camus: Kuga

Kronika fiktivne epidemije. Camus svoj roman postavi v alžirsko mesto Oran, ki se zaradi izbruha bubonske kuge znajde v karanteni. V uvodu romana je Borislav Pekić zapisal »Dogodki v knjigi so izmišljeni. Resnična je samo možnost zanje.« Pa še res je tako. Pisatelj zelo dobro opiše odnose med ljudmi v karanteni in razmere, v katerih živijo.

2. Jose Saramago: Esej o slepoti

Avtor v knjigi ustvari vizijo apokalipse. V neimenovanem velemestu izbruhne skrivnostna »bela slepota«. Oblast v paniki poskuša zajeziti širjenje epidemije tako, da vse okužene strpa v opuščeno umobolnico, okoli katere postavijo oborožene vojake z navodili, naj ubijejo vsakogar, ki bi se poskušal prebiti na svobodo. V vsem kaosu se porušijo vse družbene in moralne norme in na dan pridejo najhujše plati človeškega značaja. Možnost za take dogodke je tako resnična, da jih že nekako živimo.

3. Gabriel Garcia Marquez: Ljubezen v času kolere

Za nekatere ena največjih ljubezenskih zgodb, ki traja več kot 50 let. Vmes pa pomembno vlogo igra kolera. Pripoved o ljubezni, po kateri ljudje vse življenje hrepenimo. Ljubezensko hrepenenje glavnega avtorja se lahko primerja s posledicami epidemije kolere, saj se zgodba dogaja na prelomu devetnajstega v dvajseto stoletje, v mestecu na karibski obali v času pustošenja kolere in skozi zgodbo opisuje tudi družbeno in zgodovinsko okolje.

4. Dan Brown: Inferno

Ena izmed uspešnic Dana Browna, ki je zaslovel z veliko uspešnico Da Vincijeva šifra. Profesorja Roberta Langdona Svetovna zdravstvena organizacija najame, da najde smrtonosen patogen, ki bi rešil preveliko poseljenost. V tem kriminalnem romanu se prepletata zgodovina in aktualna sedanjost. Prenaseljenost se lahko reši s peklenskim načrtom, po katerem bi velik del svetovnega prebivalstva postal neploden.

5. Jana Vagner: Pandemija

Aktualna pripoved o izbruhu smrtonosnega virusa, napisana že pred desetletjem. Ko je avtorica leta 2011 izdala svoj prvenec, si najbrž ni predstavljala, da se bodo slabo desetletje pozneje nekateri odlomki brali kot realistično novinarsko poročanje. Anja, ki zgodbo v prvi osebi tudi pripoveduje, živi z najstniškim sinom Mišo in novim možem Serjožo v novi hiši zunaj Moskve. V velemestu, kjer umre njena mama, izbruhne neznan virus, ki je podoben gripi. Epidemija s svojimi posledicami tako čez noč spremeni Anjin svet. Roman slikovito prikaže človekov prvinski strah in paranojo pred neznanim.

Seveda pa to niso edine knjige. Nalezljive bolezni, ki so spreminjale svet, kakršen je bil prej, so pisatelje, kroniste in zgodovinarje ter bralce fascinirale od nekdaj. Tako je o prvih posledicah izbruha smrtonosne bolezni poročal že grški zgodovinar Tukidid. Natančno je opisal epidemijo neznane bolezni proti koncu peloponeške vojne v Atenah okrog leta 430 pr. n. št. Za kugo ali kugi podobni bolezni je zbolel tudi sam, a preživel. V svojih zapisih je trdil, da se kuga zmeraj širi z južnih predelov proti zahodu.

Dekameron je klasično delo italijanske literature, ki je nastalo med letoma 1348 in 1353. Vsebuje novele v katerih si firenške mladenke in mladeniči v varnem zavetju podeželske vile, daleč stran od kuge, krajšajo čas s pripovedovanjem zgodb o ljubezni, poželenju, sreči in nesreči ter drugih temah. Avtor je delo začel pisati po izbruhu kuge, ki je prizadela Firence leta 1348.

Tudi zadnje delo velikana literature – Philipa Rotha govori o izbruhu epidemije otroške paralize leta 1944 v judovskem predelu mesta Newark. Za to bolezen takrat še ni bilo cepiva. Avtor je v knjigi Nemeza, odlično opisal teror, ki ga bolezen prinese v mesto ter dvome, strahove in dileme med prebivalci.

Obstaja pa tudi kar nekaj filmov, za katere bi že dolgo nazaj lahko trdili, da le niso tako znanstvenofantastični, kot se jih žanrsko poimenuje, ampak so povsem realni in možni. Eden takih filmov je Kužna nevarnost, ki pripoveduje o smrtonosnem virusu. Producenti filma so bili takrat (2011) prepričani, da se podoben scenarij svetu obeta že zelo kmalu. Že takrat so vsem sodelujočim povedali, da naj nikar ne mislijo, da snemajo samo izmišljeno zgodbo. Film je režiral Steven Soderbergh, zgodba pa je strašljivo podobna našemu scenariju, ki ga živimo od leta 2020. Film je napovedal, da se bo virus širil z neustrezno higieno in nepotrebnim dotikanjem obraza. Napovedal je tudi nevarnosti širjenja napačnih informacij in nezaupanje ljudi v strokovnjake in zdravstveno osebje.

In smo tu, kjer smo. Predvsem pa je pri vseh prebranih knjig, ogledu filmov in opazovanju resničnega življenja, najbolj žalostno spoznanje, da se ljudje v takih razmerah vedno znova razčlovečimo in postanemo vedno bolj vase usmerjeni in naperjeni eden proti drugemu ter da se iz napak in zgodovine ničesar ne naučimo.

Vabimo vas, da se sprehodite med platnicami katere od knjig ali si ogledate filme iz naše bogate zbirke. Vse to si zaenkrat še vedno lahko izposodite v Knjižnici Domžale. Gradivo si morate predhodno obvezno rezervirati, tako, da nas pokličete po telefonu (01 7241 204) ali pa si ga rezervirate sami preko Cobiss-a. Šele, ko dobite obvestilo, da je gradivo pripravljeno, pridete pred požarni izhod naše knjižnice (zraven paketomata Pošte Slovenije) in za prevzem naročenega gradiva pokličete na 051 617 058.

Zapleteni časi terjajo veliko potrpežljivosti, kajti izgubiti potrpljenje, pomeni izgubiti bitko.

Vse dobro želimo,

Kristina Galun, Knjižnica Domžale