Papirne ladjice in čarobni trenutki v naravi

Vabilo je bilo zelo vabljivo, vreme pa prav nič. Marsikoga je vabilo pritegnilo, vreme pa odvrnilo. Tako smo v pelerinah z dežniki v rokah pogledovali v nebo, ki je kar naprej pošiljalo mokre pozdrave. Dež nas ni ustavil, kot pravi Peter Rojc, ki je vodil  delavnico, »ni slabega vremena, so slabi fotografi«.

Pa smo šli na Hujski potok spuščat papirnate ladjice, med drugim smo imeli tudi bolj zaresne, kovinske in leseno, vse te že s svojo zgodovino. Nekaj smo jih napravili iz papirja tik pred plovbo. V družbi papirnatih so bile mnogo bolj zanimive tiste, zgodovinske, predvsem so bile bolj plovne. Veliko število fotografov se je gnetlo na malem prostoru in iskalo lepe posnetke.

Spuščanje ladjic po potoku preprosto čarobno – v vodi se odbija svetloba, listi šelestijo, ladjice pa drsijo mimo kamenčkov. To ni le delavnica – je igra, raziskovanje in zgodba v naravi. Ladjice, ki plujejo po potoku, budijo čarobnost: občutimo žuborenje vode, svetlobo in šelest listja. Mladine res ni bilo veliko, a smo se vsi počutili, kot pred mnogimi leti, mladi …

Premočeni smo skrbeli za fotoaparate, da se niso povsem zmočili. Marsikdo je tudi z dežnikom v roki lovil motive, kar je bilo zelo moteče za dober posnetek. Zgodbe so zapisane na fotografijah, veselja ni manjkalo, le mladine je bilo manj kot navadno – so bili še na počitnicah.

Avtor: Binca Lomšek; Foto: člani Foto kino in video kluba Mavrica