Otip narave – pletarski priročnik, ki vas bo naučil pletarskih veščin in navdušil za to staro obrt

Pletarstvo je ena izmed najstarejših in najbolj razširjenih obrti na Slovenskem. Da te rokodelske umetnine ne bi šle v pozabo, so pri Založbi Kmečki glas izdali čisto nov pletarski priročnik OTIP NARAVE, v katerem nas mladi avtorici Jasmina Klopčič in Janja Smrkolj navdušita nad lepoto pletarskih izdelkov in opogumita morebitne navdušence nad pletarstvom, da tudi sami razgibajo prste. Priročnik Otip narave je bil pripravljen z namenom, da v širšem slovenskem prostoru bralce ponovno navduši za to staro obrt ter spodbudi k njenemu obujanju.

Pogovor z Jasmino Klopčič in Janjo Smrkolj iz Zavoda Dobra pot, avtoricama Pletarskega priročnika OTIP NARAVE je potekal v sredo, 14. decembra 2022, v Slamnikarskem muzeju v Domžalah. Vodila ga je Cveta Zalokar, udeležilo pa se ga je tudi nekaj priznanih mojstrov pletenja iz Ljubljane in okolice Domžal.

Knjiga, ki je poleg zapisov tudi bogato slikovno dodelana, nas navdušuje nad lepoto pletarskih izdelkov in nudi vsa potrebna navodila v sliki in besedi, da lahko tudi sami razgibamo prste.

»Pletarstvo je ena izmed najstarejših in najbolj razširjenih obrti na Slovenskem in priročnik je bil pripravljen z namenom, da nas ponovno opozori na to staro obrt ter spodbudi k njenemu obujanju,« pravita avtorici, ki sta pa pri ustvarjanju priročnika sodelovali s pletarskimi mojstri z različnih koncev Slovenije in celo Anglije. V priročnik sta zajeli številne tradicionalne tehnike pletenja z različnimi materiali, in sicer z vrbo beko, srobotom, ličjem, slamo in ločjem.

»Priročnik sva pripravljali kot prostovoljki, kar pomeni, da sva namenili kar nekaj več kot leto dni popoldnevom, vikendov in dopusta za pripravo materiala, pletenje, fotografiranje, pisanje besedil in obiskovanje pletarskih mojstrov. Ogromno ur je bilo vloženih v delo, v katerem obe neizmerno uživava in ga imava srčno radi. Upava, da se hvaležnost za to, da sva dobili priložnost in zaupanje s strani vseh vključenih, da predava to dragoceno znanje naprej, odraža v priročniku in da knjiga vsem, ki jo bodo kupili, prinese vsaj toliko veselja kot ga je nama pri ustvarjanju. Želiva si, da gre v roke ljudi, ki jih veseli delo z naravnimi materiali, in naj jim pomaga pri prvih ali nadaljnjih pletarskih izzivih,« sta v pogovoru dejali mladi avtorici in sedaj že tudi spretni rokodelki, saj imata na krasu že različne delavnice, kjer prikazujeta in izdelujeta skupaj s prijavljenimi rokodelske umetnine.

V novem pletarskem priročniku se bralec lahko seznani z različnimi materiali pletenja, načini, kako material pripraviti in ga potem tudi uporabiti za pletenje. S pomočjo nazornih navodil in slikovnega materiala, ki je zelo natančen, se lahko preizkusite v izdelavi kar 25 izdelkov, kot so: različne vrste košaric, lampijončki, torbice iz ličja, slamnati peharji, opletene steklenice, kraške žbrince in koški, ptičje krmilnice, novoletni okraski iz slame ter še mnogo drugih izdelkov iz različnih naravnih materialov.

V priročniku je opisano delo z različnimi naravnimi materiali: vrbo beko, srobotom, koruznim ličjem, slamo in ločjem. Najprej je opisana rastlina, iz katere pridobimo material in kako jo uporabljamo v pletarstvu. Kako jo naberemo oz. gojimo in kako iz nje pripravimo material za pletenje. Temu sledijo opisi izdelkov s seznamom materiala in orodja, ki ga bomo potrebovali za izdelavo posameznega izdelka. Sledijo natančna navodila za izdelavo in fotografije, kjer so prikazani postopki. Na koncu knjige so predstavljeni pletarski mojstri, ki se z obrtjo še ukvarjajo in so avtoricama pomagali pri pridobivanju znanja. V času, ko veliko tradicionalnih obrti izginja, je knjiga Otip narave dobrodošel priročnik, ki bo pomagal pri nadaljnjem prenašanju znanja pletarstva. Izdelki, ki pri tem nastanejo, so narejeni iz naravnih materialov in so tako tudi ekološki in sonaravni.

S pletarstvom se poglablja in širi tudi zavedanje o pomenu odnosa med človekom in naravo, saj so osnova pletarske veščine naravni materiali, ki jih je potrebno spoznati, nabirati in vzgojiti. Pletarstvo je neločljivo povezano z naravo, zaradi česar se ob pletenju v človeku prebudijo hvaležnost, spoštovanje in ljubeč odnos do narave.

Če bi želeli plesti iz različnih materialov s pomočjo slikovnega gradiva in opisanih postopkih v knjigi, avtorici priporočata, da začnete z označenimi enostavnejšimi tehnikami, ki so primerne tudi za otroke in ko vaši prsti postanejo spretnejši, nadaljujete z zahtevnejšimi. V knjigi boste poleg izdelave rokodelskih umetnin izvedeli tudi, kje pletarski material poiskati, kako ga nabrati in pripraviti ter kakšno orodje potrebujete.

S pletarstvom sta se začeli ukvarjati leta 2011. Obe navdušeni nad to staro obrtjo in lepoto pletenih izdelkov, sta se odpeljali v Belo krajino do pletarskega mojstra Ivana Veseliča in ga prosili, da jima pokaže, kako se pletejo košare. Tako se je zgodba začela. Nato sta nekaj let pozneje v sklopu programa »Zavoda Dobra pot« kot prostovoljki zasnovali in začeli izvajati projekt »Otip narave«. Namen projekta je bil od samega začetka ohranjati, širiti in razvijati tradicijo pletarske dediščine slovenskega prostora. Kot sta v pogovoru dejali avtorici, sta želeli, da se pletarstvo spet razširi med ljudi, zaživi kot del našega vsakdana in se tovrstna umetnost rokodelskega pletenja prepozna kot del naše nacionalne identitete. Glavna dejavnost projekta so pletarske delavnice, ki jih že nekaj let prostovoljno izvajata pretežno na območju Krasa in Brkinov, s temi delavnicami pa se tudi same ves čas izpopolnjujeta. V teh letih sta obiskali in spoznali že številne pletarske mojstre iz različnih delov Slovenije ter se naučili plesti z najrazličnejšimi materiali in tehnikami.

Nekaj besed je spregovorila tudi nadarjena in zagnana rokodelka iz Rokodelskega centra Moravče Branka Bizjan, ki je pohvalila mladi avtorici za ta izjemen projekt in doprinos oživljanja tovrstnega rokodelstva. S pletarstvom se namreč poglablja in širi tudi zavedanje o pomenu odnosa med človekom in naravo, saj so osnova pletarske veščine naravni materiali, ki jih je treba spoznati, nabrati in vzgojiti. Rodi se tudi povsem novo spoštovanje do naših prednikov, ki so pletarstvu posvečali veliko več časa. Želi pa si tudi, da bi rokodelce slišali tudi na Kmetijskem ministrstvu, da bi jim pri prodaji svojih izdelkov ne bilo treba plačevati tako visokih davkov.

Rokodelec pletenja izdelkov iz slame Jani Jakob iz Dravelj, drugače pa rodom iz Prekmurja, kjer je doma obrt pletenja izdelkov iz slame, je tudi pohvalil mladi avtorici, saj je pletarstvo neločljivo povezano z naravo, zaradi česar se ob pletenju v človeku prebudijo hvaležnost, spoštovanje in ljubeč odnos do narave. Poleg tega pletarstvo krepi samozavest tistih, ki se z njim ukvarjajo. Kaj je lepšega, kot z lastnimi rokami izdelati predmete za vsakdanjo uporabo, pri tem pa spoznati, da nismo tako zelo odvisni od izdelkov iz trgovin in da zmoremo z lastnimi rokami ustvariti nekaj lepega.

Na koncu sta avtorici priročnika že priznani rokodelki Janja Smrkolj in Jasmina Klopčič povedali, se zavedata, da je kulturna dediščina pletarstva last vseh in da sta v svojih prizadevanjih le del večje celote. S tem zavedanjem in z veliko mero spoštovanja širita znanje naprej in upata, da bo marsikateremu mlademu in novemu bodočemu rokodelcu k temu prispeval tudi ta priročnik.

Avtor Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar