Oris: Jože Plečnik, ob 150. letnici rojstva našega največjega arhitekta
Slovenski arhitekt svetovne slave je zagotovo Jože Plečnik. Delal je v treh velikih prestolnicah Evrope: v Ljubljani, na Dunaju in v Pragi. V svojih delih je celostno in izvirno reševal tudi urbanistične izzive javnih in zasebnih zgradb. Povsod so na vzeli malo za svojega. Poznali so ga kot širokega človeka, izostrenega pogleda za lepe oblike, ki jih je upodabljal v svojih delih in jim dajal svojstven značaj. Zgodovina mu ni bila tuja, ravno tako ne okolje, v katero je zgradba umeščena. V zrelejšem obdobju delovanja jo je vse bolje povezoval v svoje upodobitve. Bil je zelo veren in tudi zato večina njegovih del nosi del tega zapisa, kot tudi bogastvo njegovega sakralnega ustvarjanja. Njegova misel je bila “Delati dobro za Boga in Njegovo slavo.” Sledil je mojstrstvu apostola Pavla: “Vse preizkušajte in kar je dobro ohranite.” Precej njegovih idej, skic in arhitekturnih rešitev ni bilo izvedeno v celotnem sijaju.
Plečnik je bil imenovan za prvega arhitekta prenove gradu v Pragi in je leta 1921 prevzel tudi službo profesorja na novo ustanovljeni veji Univerze v Ljubljani, na oddelku za arhitekturo.
V Ljubljani je zasnoval veliko današnje arhitekturne dediščine: nepozabno Tromostovje, arkade osrednje mestne tržnice, zapornice na Ljubljanici, osrednjo stavbo Narodne in univerzitetne knjižnice, osrednje ljubljansko sprehajališče v parku Tivoli, Čevljarski most, mestno pokopališče Žale, Vzajemno zavarovalnico na Miklošičevi cesti, Slovenski parlament, Žale, poletno gledališče Križanke v Ljubljani, pomol in pristanišče Trnovo, Orlovski stadion v Ljubljani, cerkev sv. Mihaela na ljubljanskem barju, celostno prenovo številnih ambientov. Vse to se je dogajalo v dobrih tridesetih let 20. stoletja, kar danes arhitekti imenujejo Plečnikova Ljubljana.
Kot je zapisal Peter Krečič v Plečnikovi biografiji, je Plečnikova Ljubljana tako po idejni zasnovi, kot po obsegu in kakovosti izvedenega, svetovni urbanistični in arhitekturni fenomen. Bilj ve vizionar posebne vrste. Znal se je zatopiti v raziskovanje in našel svoj mir v novih vizijah, rešitvah. Videti je, da je v delu neizmerno užival. V času med drugo svetovno vojno je Plečnik pripravljal velike načrte za prihodnost, med drugim tudi za nov Slovenski parlament. Medtem, ko so njegova videna dela v Ljubljani, razen Križank, nastala pred drugo svetovno vojno, je lahko arhitekt opazoval kako mesto, zlasti stari del, deluje v polnosti.
Slovenci smo se mu poklonili tako, da smo mu postavili nekaj kipov ter ga upodobili na bankovcu za 500 slovenskih tolarjev, ki na zadnji strani nosi njegovo risbo fasade Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana in njen tloris.
Plečnikova hiša na Trnovem v Ljubljani je bila prostor osrednjega ustvarjanja velikega umetnika in arhitekta vse od leta 1921 pa do njegove smrti 1957, kar 35 plodnih ustvarjalnih let. Umrl je dva tedna pred svojim 85. rojstnim dnem in za tisti čas doživel kar lepo starost. Letos se ob jubilejnem letu ob 150. letnice rojstva pripravljajo številni dogodki, obeležja in vodenja, ki jih je vredno doživeti.
Med pomembnejša dela arhitekta Jožeta Plečnika uvrščamo:
1897 – natečajni osnutek za Gutenbergiv spomenik
1898 – oblikovanje razstave spodnjeavstrijskega umetnoobrtnega združenja v Patru na Dunaju, 1898-risba stebra, del diplomske naloge načrta ureditve zdravilišča Scheveningen na Nizozemskem
1899 – zasnova tako imenovane dolge cerkve
1900-1901 – Langerjeva več družinska hiša v Hietzingu
1901 – krasitev Sofijine dvorane za elitni ples arhitektov na Dunaju
1901 – vila loos v Melku
1901-1902 – Weidmannova hiša v Hietzingu
1902 – ureditev Weidmannovega stanovanja na Dunaju
1903-1905 – Zacherlova palača na Dunaju
1904 – oprema salona na pohištveni razstavi v St. Luisu v ZDA
1905 – načrt preureditve fasade lekarne v Vöcklabrucku, ureditev čakalnice dr. Pehama na Dunaju, oltarna cerkev na razstavi v Secesiji
1906 – načrt za tako imenovano široko cerkev na Dunaju
1906-1909 – vodnjak Karla Boromejskega na Dunaju
1907 – stavba katoliške organizacije Kinderschutzstationen na Dunaju
1908-1909 – Grassbergerjeva vila na Dunaju
1909 – načrt fasadne obloge za Zacherlovo družinsko hišo v Döblingu
1909 – načrt za povečavo cerkve v Trsatu pri Reki
1910 – načrt fasade za tovarno čokolade Stollwerk na Dunaju
1910-1912 – cerkev sv. Duha na Ottakringu
1910 – risba notranjščine cerkve Vseh svetih
1912 – Zacherlova kapela v karmeličanski cerkvi v Döblingu
1913-1914 – Andrejev kelih
1913 – zasnova spomenika za Jana Žižko
1920-1921 – stavba Stare tehnike v Ljubljani
1920-1924 – rezidenca predsednika republike na Praškem gradu, Rajski vrt na Praškem gradu
1920-1925 – prvo dvorišče na Praškem gradu
1921 – skica prekritja Ljubljanice v poteku skozi Ljubljano
1021-1925 – vrt v okopih na Praškem gradu
1921-1925 – ureditev gradu Lani in njegove okolice
1924-1925 in 1926-1930 – Plečnikova hiša v Trnovem v Ljubljani
1924-1925 – prizidek k jezuitskemu samostanu, Dom duhovnih vaj v Ljubljani
1925-1927 – cerkev sv. Frančiška v Šiški v Ljubljani, zvonik 1931
1925-1927 – cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogoniji, oprema 1952-1956
1925-1927 – zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
1925-1941 – Orlovski stadion za Bežigradom v Ljubljani
1926-1927 – spomenik padlim v Lanih, ureditev Šentjakobskega trga v Ljubljani, Marijin steber 1938
1927 – načrt univerze v Tivoliju v Ljubljani, ureditev Cojzove ceste v Ljubljani
1927 – nagrobnik župana Periča pri sv. Križu v Ljubljani
1927-1928 – Kongresni trg v Ljubljani, ureditev parka Zvezde 1940
1928-1930 – ograja ob grajskem parku v Lanih
1928 – študija regulacije Ljubljanice in okolice
1928-1930 – prehod s Tretjega dvorišča na Vrt na okopih na Praškem gradu, Matijeva dvorana na Praškem gradu
1928-1932 – tretje dvorišče na Praškem gradu
1928-1932 – cerkev sv. Srca Jezusovega na Vinohradih v Pragi
1928-1930 – Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Ljudska posojilnica v Celju
1928-1957 – grob družine Plečnik pri sv. Križu v Ljubljane
1929 – ureditev Trga francoske revolucije z Napoleonovim spomenikom v Ljubljani
1929-1932 – Tromostovje v Ljubljani
1929-1934 – ureditev parka Tivoli v Ljubljani
1929-1932 – cerkev sv. Antona Padovanskega v Beogradu
1930-1932 – vrt na Bastiji, Plečnikov most na Praškem gradu
1930 – načrt cerkve za Makarsko na Hrvaškem
1930-1931 – Trnovski most v Ljubljani
1930-1932 – ureditev porečja Gradiščice, Čevljarski most, vrt ob Prelškovi hiši v Ljubljani
1931 – načrti preureditve Ljubljanskega gradu
1932 – regulacija Chotekove ceste na Lento v Pragi
1932-1933 – sv. Florijan, pot na grad v Ljubljani
1932-1937 – ureditev Vegove ceste v Ljubljani
1932-1933 – gledališka Stolba v Ljubljani, preureditev Prelovškove hiše v Ljubljani
1932-1941 – ureditev nabrežij Ljubljanice v Ljubljani
1933 – Greberjevo stopnišče v Ljubljani
1900-1934 – »Peglzen« v Ljubljani, Lovski dvorec kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici, župna cerkev sv. Cirila in metoda za Bežigradom v Ljubljani
1934 – načrt ureditve severnega dela Prage v povezavi s Hradčani, ciborij za Kostanjevico na Krki
1934-1936 – ureditev grajskih šanc na Ljubljanskem gradu
1935 – AEDES, načrti za katedralo sv.Jožefa
1936-1937 – ureditev okolice cerkve sv. Jerneja v Šiški v Ljubljani, kripta cerkve Lurške Matere božje v Zagrebu
1936 – nagrobnik dr. Ivana Šušteršiča, grobnica slovenskih škofov in duhovnikov pri sv. Križu v Ljubljani
1936-1941-Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani
1936-ureditev dela obzidja pred Narodno in univerzitetno knjižnico s spomenikom Simonu Gregorčiču v Ljubljani
1936-1937-vila Epos na Milnem na Bledu, Bežkova vila v Kranju
1936-1938-prenova Rimskega zidu na Mirju v Ljubljani
1936-1941-Baragovo semenišče v Ljubljani (nedokončano)
1937-načrt za Propileje na Južnem trgu v Ljubljani, zakramentarij
1937-1938-Jožamurka v Begunjah
1937-1940-cerkev sv. Mihaela na Barju v Črni vasi pri Ljubljani
1937-1940 in 1944-načrti za jezuitsko cerkev in samostan sv. Srca Jezusovega v Osijeku
1938 – Koroščev kelih, 1938-1940-Ljubljansko pokopališče Žale, poslovilne vežice
1938 – načrti za cerkev in bogoslovno semenišče Angelske Matere božje v Sarajevu
1939 – Murka Beznjaka v Begunjah, ureditev parka na Hrvatskem trgu v Ljubljani
1939-1940 – nagrobnik družine Vodnik, nagrobnik družine Aljančič pri sv. Križu v Ljubljani
1939 in 1947 – načrti za cerkev in samostan sv. Križa v Zagrebu
1939-1944 – zapornica na Ljubljanici v Ljubljani
1939-1940 – načrti za novi ljubljanski magistrate, oltar v kaznilniški kapeli v Begunjah na Gorenjskem
1939 in 1943 – načrti preureditve Prešernovega trga
1940-1941 – Uršulinska gimnazija v Ljubljani, železniška postaja v Kamniku
1940-1941 – nagrobnik družine Blumauer pri sv. Križu v Ljubljani
1940 – oltar sv. Jožefa v istoimenski cerkvi v Ljubljani, načrt za Mesarski most in kavarno ob Tromostovju, načrt za banske dvore v Tivoliju in povezave Rožnik-Grad v Ljubljani
1940-1944 – tržnice v Ljubljani
1941 – oblikovanje knjige Architecture Perennis
1943 – urbanistični načrt Ljubljane, načrti za Odeon, hiše pod občinsko streho, cerkev sv. Družine v Mostah v Ljubljani, načrti za palačo Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, načrti za Jezusovo pri božjepotni cerkvi Marija Bistrica na Hrvaškem
1945 – načrti za Glasbeno matico v Ljubljani, urbanistični načrt za Kostanjevico
1947 – načrti za Parlament na Ljubljanskem gradu in za Slovenski parlament v Ljubljani
1947-1954 – prenova in opremljanje cerkve sv. Benedikta v Stranjah
1949 – spomenik NOB v Selški dolini
1950 – kelih za župno cerkev v Stranjah
1950 -1953 – preureditev pročelja gledališča v Kranju
1951- spomenik NOB v Vipavi, spomenik NOB v Štepanji vasi v Ljubljani, spomenik NOB v Srpenici, spomenik NOB v Litiji, spomenik NOB v Laškem, spomenik NOB v Veliki Bučni vasi, krstilnica v župni cerkvi v Nevljah
1951-1952-obredni sedeži v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, 1952-spomenik NOB na Večni poti v Ljubljani spomenik NOB v Mežici
1952 – krstilnica v župni cerkvi v Šentvidu pri Ljubljani
1952-1956 – preureditev Križank in samostana nemškega viteškega reda v Ljubljani
1953 – spomenik NOB v Radečah, spomenik NOB v Črni na Koroškem, krstilnica v župni cerkvi na Črnučah
1953-1955 – kapela Božjega groba v frančiškanskem samostanu v Kamniku
1954 – načrti za obrambno ministrstvo v Beogradu, spomenik NOB v Trnovem v Ljubljani, spomenik Davorinu Jenku v Cerkljah na Gorenjskem
1954-1955 – ureditev Roženvenskega klanca v Kranju, oprema župne cerkve v Škofji Loki,
1954-1956 – prenova župnijske cerkve Obiskanja Device Marije na Ponikvah, krstilnica v župnijski cerkvi v Mengšu
1955 – prenova ladje župnijske cerkve Marije vnebovzete v Gradu, oblikovanje knjige Napori
1956 – paviljon na Brionih na Hrvaškem
1956 – Sušnikov kelih
Bil je domoljub, neustrašen, pronicljiv, uka željni in velik človek. Njegova dela bodo še dolgo krasila in močno zaznamovala naša življenja. Lahko smo ponosni nanj in na lepoto krajev, ki jim je dal dušo.
Ljubljane si v resnici ne predstavljamo brez izjemnih Plečnikovih del, njegovega pogleda na prostor, ki je presunljiv, kot izbira motivov, materialov, pestrosti in kakovosti zahtevanih izvedb, ki so videti večne.
Plečnikov pristop preoblikovanja mesta, kjer je povezal več trgov, parkov in uliv je utemeljen v reformističnih arhitekturnih gibanjih zgodnjega 20. stoletja, ki se ni dosti spogledoval s takrat modnim modernizmom, temveč je je nastajal iz povsem drugačnih arhitekturnih izhodišč. Izpostavil je potreben in zaželen kakovosten javni prostor, ki ga je dopolnjeval z mislijo na človekovo individualno izkušnjo. Nove zasnove, ki vključujejo arhitekturne reminiscence in preoblikujejo obstoječo mrežo mesta, vabijo k dialogu in identifikaciji z mestom ter ustvarjajo nov tip urbanega prostora in k človeku usmerjene arhitekture. Vključuje tako trajnost, lepoto kot občutek za prostor.
Leto 2020 je za Slovence posebno leto, ko smo uspeli vpisati arhitektovo dediščino za svetovni seznam svetovne dediščine. Na tem seznamu je 7 izvirnih arhitekturnih presežkov:
- vodna os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic)
Trnovski most, - kopenska os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda),
- ureditev arheološkega parka (Rimski zid),
- kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih),
- cerkev sv. Mihaela v Črni vasi in
- cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Za Slovence je arhitekt Jože Plečnik naredil velik napredek, ki pripada le največjim, kot piše zgodovina. Kritiki so si enotni, da je Narodna in univerzitetna knjižnica najpomembnejša arhitekturna stvaritev pri nas. Načrti so nastali med 1933 in 1936, zgradba pa med 1936 in 1941. Nadomestila je Knežji dvorec, ki je bil močno poškodovan v Ljubljanskem potresu 1895 in zato porušen. Na preostalo zemljišče trapezne oblike je mojster Plečnik položil po obodu štiri takte, vhodni takt ob Turjaški ulici pa je z dolgim stebriščem in stopniščem povezal s povprek postavljeno veliko čitalnico v nadstropju. V pritličju in dveh nadstropjih so bili namenski večji prostori za predavalnice, gornja nadstropja pa so služila skladiščem za knjige. Celotno fasado je zasnoval v kompoziciji polj rdeče opeke in kamnov različnih oblik in obdelav po zgledu Zuccarijeve vile v Rimu.
Notranjost, posebej stebrišče s stopniščem, je izvedena v temnem podpeškem kamnu, ki deluje kot metafora počasnemu prehajanju in dviganju od vhoda k čitalnici: “Iz mraka neznanja se počasi in mukoma bližamo svetlobi učenosti.” Velika čitalnica je velikanski kvadratast prostor, opremljen ob stenah z zaprtimi omarami in s policami v nadstropju nad ozkim betonskim obhodom. Simetrično so razporejene vrste miz s stoli, posebej načrtovanimi za čitalnico kot vsa druga oprema.
Zgradba je delovala vse od začetka leta 1941. Po osvoboditvi leta 1945 je bil Narodni univerzitetni knjižnici priznan pravni status – Plečnikova knjižnica postane spomenik najvišjega državnega reda.
*************************************************
V društvu Skrinjca gojimo kulturo in jo povezujemo v okvir kulturne dediščine. Srečujemo se na različnih prireditvah. Član društva Skrinjca in zgodovinar Stane Osolnik v vlogi Jožeta Plečnika, nosi avtentično župansko verigo mesta Šentjernej, izdelano po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika.
Viri članka: Wikipedia, Kam.si, Krecic Peter. 1992. Jože Plečnik., vtisi iz okrogle mize, ustni viri poznavalcev kulturne dediščine Jožeta P lečnika, objave ob razglasitvi umestitve Plečnikovih del na seznam Unesco svetovne dediščine, Plečnikova hiša. Viri fotografij: spletni in lastni, kot navedeno.
Ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine Slovenije v svojem poslanstvu gojimo v Društvu Skrinjca.
Marija Komatar, predsednica društva Skrinjca