Opazovalni dokumentarec Odpuščanje – pronicljiv in pretresljiv prikaz patriarhalne družbe

Celovečerni prvenec slovenske režiserke Marije Zidar, postavljen v sodobno Albanijo, je pronicljiv in pretresljiv prikaz patriarhalne družbe, ujete med napol pozabljeno preteklost in negotovo sedanjost. Film »ODPUŠČANJE« je dobitnik vesne za najboljši dokumentarec. V albanskem visokogorju je v trpkem sporu med družinama ubito osemnajstletno dekle. Lokalni škof in vodja nevladne organizacije iz prestolnice skušata prepričati očeta, naj hčerinemu morilcu ne le krščansko odpusti, pač pa se – v skladu s starodavnim albanskim zakonikom Kanonom – z njim tudi spravi.

Na velikem platnu Mestnega kina Domžale so v sredo, 23. marca 2022, prikazali dokumentaren film Odpuščanje, ki prikazuje pronicljiv in pretresljiv prikaz patriarhalne družbe v Albaniji. Po projekciji filma pa je potekal še filmski pogovor z režiserko Marijo Zidar. Pogovor je vodil Jure Matičič.

Dokumentarni film, ki so ga snemali v Albaniji štiri leta, nam na stežaj odpre vrata v družinsko sago in z večplastnim pogledom odstre tudi mehanizme patriarhata. V tem filmu, ki je res mojstrsko posnet in zmontiran, sočutno in hkrati objektivno zajame vso kompleksnost lokalne in intimne zgodbe ter jo prek razmisleka o višjih etičnih vrednotah vpne v veliko širši kontekst.

Režiserka Marija Zidar v je v pogovoru povedala, da je film »Odpuščanje« opazovalni dokumentarec, ki prikazuje zakulisje konflikta med moškimi v globoko patriarhalni balkanski družbi: »V tem sporu je izgubilo življenje mlado dekle. Svoje oko – in oko kamere – sem zato usmerila na tiste moške, ki so odločali o dediščini njene smrti. Film prikazuje dejanskost patriarhalnih razprav in ritualov, iz katerih so bile ženske od nekdaj izključene. Takšni konflikti obstajajo v domala vsaki družini in vsaki družbi, vsepovsod. Toda v Albaniji so se protagonisti soočali z globoko kompleksnimi družbenimi okoliščinami. V dramatični družbeni situaciji devetdesetih let prejšnjega stoletja so v delih Albanije obudili stare vrednostne sisteme, med njimi v času komunizma zatrti starodavni albanski zakonik, Kanon. Četrt stoletja pozneje se protagonisti še vedno ne morejo zediniti, na kateri vrednostni sistem se pri reševanju konflikta opreti. Očetove rane iz preteklosti so govorile ne le o Albaniji, pač pa tudi o Balkanu, ki se z nasprotujočimi si pogledi ozira na stoletja nerazrešenih konfliktov in odpira nove. Zgodba o neskladju vrednot, med reinterpretacijo tradicije in vere ter sodobnostjo, pa govori tudi o Evropi, kjer skrajno desni populizem ponuja stare rešitve za sodobne probleme. Film skupaj s protagonisti išče smisel v negotovi sodobnosti in namesto odgovorov zastavlja vprašanja. Želela sem prikazati tudi kompleksnejšo podobo patriarhalne družbe in konflikta v njej, ki ga opazujem kot ženska – ta pogled občinstvo lahko razbere tudi z obraza matere v filmu, ki dogajanje opazuje iz kota, molče.«

Marija Zidar (1976) je svoj celovečerni prvenec Odpuščanje začela snemati leta 2014 v Albaniji, kasneje pa se je z njim udeležila filmskih delavnic dok.incubator in BDC Discoveries. Leta 2016 se je kot režiserka in soscenaristka (z Ervinom Hladnikom Milharčičem) podpisala pod dokumentarec Tihotapci identitete o slovensko-italijanski meji, napisala pa je tudi več scenarijev za dokumentarne filme v produkciji Televizije Slovenija (Govoreče glave, Otroštvo, Lačni upora; vsi v režiji Dušana Moravca). Je doktorica sociologije ter diplomirana anglistka in novinarka; delovala je v produkciji na področju uprizoritvenih umetnosti; je nekdanja novinarka Dela in Sobotne priloge.

Pogovor z režiserko Marijo Zidari si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar