Neprecenljivo bogastvo muzejev
V zadnjih desetletjih se je marsikaj spremenilo. In čeprav nam tehnologija danes marsikaj olajša, tudi s tem, ko nepredstavljivo naredi mogoče, so nas preizkušnje zadnjih dveh let spodbudile, da smo pod vprašaj postavili številne gotovosti. Izkazalo se je, da so bile le te snovane na trhlih temeljih, kar nas je nagovorilo k vnovičnemu iskanju in raziskovanju. Odkrivanju in spoznavanju. K drugačnem vrednotenju že znanih stvari in iskanju bogastva v stvareh, ki so del naše kulturne dediščine. Stvari, ki so nam bile nekoč že predstavljene, vendar jim takrat še nismo znali in zmogli dati prave vrednosti. Kar nam je bilo predstavljeno kot obvezno, je v nas zbudilo odpor, pomenilo pa je tudi zamujeno priložnost, ki jo lahko danes spremenimo v novo, drugačno možnost.
Obogateni z življenjskimi izkušnjami in željni nečesa novega, se vračamo k prebiranju in občudovanju umetniških del, ki veljajo za dosežke posameznih zgodovinskih obdobij. Umetnine, ki smo jih nekoč že gledali, mimo katerih smo se kot učenci in dijaki tudi sprehajali, danes gledamo in spoznavamo povsem drugače. Kulturi in umetnosti lahko damo novo možnost, sebi pa podarimo izkušnjo, ki bo na specifičen način nagovorila in obogatila našega duha.
»Muzejska izkušnja je lahko različna, mora pa biti pristna,« je prepričana ga. Katarina Rus Krušelj, vodja muzejske dejavnosti v Kulturnem domu Franc Bernik Domžale. »Ljudje smo vse bolj vizualni. Imamo neko predstavo o podobi, katero lahko na svojevrsten način obogatimo samo s pristnim stikom v živo. Namreč, nekatere umetnine in muzejske predmete lahko z dovoljenjem tudi fizično primemo, s čimer se izkušnja samo še poglobi. Življenjske zgodbe so različne in zato je zelo pomembno, da imamo v muzejih in galerijah raznovrstne vsebine in programe, ki jih oblikujemo in usmerjamo na različne starosti udeležencev. Kultura bogati, razširja obzorja, krepi razgledanost, bodisi splošno, bodisi bolj specializirano in tudi reflektira neko družbeno stanje, spodbuja zavest. Lahko bi rekli, da se tu kaže pomembnost vloge kulture. Namen in poslanstvo kulturnih ustanov v splošnem je, da so stičišče, kjer se srečujejo ljudje, ki predstavljeno umetnost ali ohranjeno kulturno dediščino prepoznavajo kot vrednoto in jo čutijo kot pomemben element ta krepitev bodisi lokalne bodisi nacionalne identitete.«
V zadnjih dveh letih se je pokazalo, kako dragocena zaveznica je lahko tehnologija. Kako neprecenljive so možnosti, ki nam jih ponuja, čeprav …
Sodobna tehnologija nam je v marsičem pomagala. Naše programe je predstavila in pokazala širšim množicam, kar je vsekakor pripomoglo k večji prepoznavnosti, saj smo bili zaradi prepovedi fizičnih stikov in druženj, primorani poiskati alternativne načine predstavitev.
V muzejski stroki smo imeli kar precej izobraževanj, kako množicam v nastali situaciji pomanjkanja družbenih stikov, na drugačen način predstavimo muzejske vsebine. Med drugim tudi načine, kako v digitalnem svetu podrobneje spoznavati publiko, katere profil se je v zadnjem času precej spremenil. Med drugim je bil tudi pravi izziv, na kakšen način predstaviti umetnine in muzejske predmete preko ekranov in monitorjev, saj jih je popolnoma drugače doživljati v živo.
Osebno sem mnenja, da je ta pristni stik z umetnino zelo pomemben. Ima vrednoto, ki jo na daljavo ne moreš videti in čutiti. Druženje je pomembno. Obiskovalci so ga v času zaprtja nadvse pogrešali in si pristnega kulturnega stika želijo še danes.
V »pokoronskem« času beležimo velik obisk. Tako na odprtjih in vodenih ogledov naših razstav, kot tudi v okviru kulturne vzgoje, ki jo pripravljamo za vrtčevske in šolske skupine. Namen in poslanstvo kulturnih ustanov v splošnem je ravno v tem, da so stičišče, kjer se srečujejo ljudje, ki predstavljeno umetnost ali ohranjeno kulturno dediščino prepoznavajo kot vrednoto in jo čutijo kot pomemben element ta krepitev bodisi lokalne bodisi nacionalne identitete.
Zadnji dve leti sta marsikaj postavili pod vprašaj. Na določene stvari smo začeli gledati drugače in se zanimat za stvari, katerim še nedolgo nazaj nismo namenjali pretirane pozornosti. Prevrednotili smo določene aspekte in morebiti spremenili lestvico prioritet. V umetnosti smo začeli iskati tisto nekaj, kar bi nas nagovorilo. Nam prebudilo občutja in nas bodrilo. Vrnilo upanje in nam pomagalo.
Seveda. Kultura, umetnost, je za ljudi izjemnega pomena. V času koronskega zaprtja se je v našem zavodu pokazalo več priložnosti za brskanje po našem arhivu. Iskali smo fotografije, ki smo jih objavljali v povezavi z različnimi preteklimi dogodki. V tem času smo tudi realizirali založniški projekt v povezavi z domžalsko kulturno dediščino. Namreč zavod Kulturni dom Franca Bernika Domžale, nosi ime po posebnem možu, ki je na različne načine vplival na takratno zgodovino. Med drugim tudi na kulturnem področju. Pripravili smo ponatise oziroma nove izdaje njegovih knjig iz začetka 20. stoletja in projekt zaključili s knjigo dvajsetih strokovnih prispevkov različnih avtorjev o njegovem življenju in delu, ob tem pa predstavili nove segmente časa, v katerem je zaznamoval naš kraj. No, pa smo tudi znotraj pandemije našli razpoložljiv čas za izvedbo posebnega projekta, ki bi se verjetno v normalnih razmerah zamaknil še vsaj za nekaj let.
Včasih smo tako zelo fokusirani na iskanje »bogastva« onkraj naših meja, da pozabimo pogledat, kaj vse »imamo doma«. Vsak dan nam nudi novo možnost, da lahko na to, kar imamo pred očmi, pogledamo drugače. Ovrednotimo drugače.
Kot sem že omenila, v zadnjih mesecih beležimo povečan obisk šolskih skupin. Opaziti je, da se je preoblikoval odnos do kulturnih ustanov lokalnega območja. »Kot bi dobile večji pomen«. Vse pogosteje k nam prihaja domača, lokalna publika, kar nas izjemno veseli. Povratna informacija, ki jo pogosto prejmemo je, da »zaradi omejitev v koronskem času smo ponovno odkrivali domače kraje in lokalno kulturno ponudbo, ki je sicer verjetno ne bi«. Veseli me, da lahko sodelujem v svojem lokalu kraju in želim si, da bi se fokus preusmeril v odkrivanje in občudovanje tega, kar imamo doma.
Ob misli na obisk muzeja se marsikomu povsem spontano zastavi vprašanje, »zakaj, čemu bi odšel v muzej?« Sočasno pa se Vam, ki sestavljate programe in se trudite približat bogastvo umetnosti ljudem poraja povsem nasprotno vprašanje. »Zakaj si ne bi podarili izkušnjo, ki vas bo zagotovo na svojevrsten način obogatila?«
Slovenija je majhna, vendar se kulturni delavci trudimo pripravljati različne vsebine, ki bi nagovorile in približale umetnost, kar se da čim širšemu krogu obiskovalcev.
Na eni strani prihajajo k nam otroci in mladina, na drugi starejši obiskovalci. Tukaj že lahko potegneva ločnico. Namreč, njihove življenjske izkušnje so izjemno različne.
Ko pripravljamo vsebine za mlajše, so le te seveda popolnoma drugačne, kot so za starejše obiskovalce. Na tem mestu je izjemno pomembna pozitivna muzejska izkušnja, ki mora biti pristna. Pri oblikovanju programov se zavedamo tudi individualnega vidika, saj se bo nekdo v določeni zgodbi mnogo bolj našel, kot nekdo drug, zato je toliko pomembna raznovrstnost vsebin, ki jih predstavlja muzej.
18. maja obeležujemo mednarodni dan muzejev, s katerim želimo povečati prepoznavnost muzejev in njihov vsebin. V ta namen bodo brezplačno na ogled stalne in občasne razstave v vseh treh naših enotah v centru Domžal.
V Galeriji Domžale razstavljata par Sumiko Kiyohara in Jože Stražar Kiyohara iz Švedske, v Slamnikarskem muzeju je na ogled stalna razstava 300 let slamnikarstva na Domžalskem in občasna razstava ilustracij Mateje Kozina. V Menačenkovi domačiji pa dve stalni postavitvi o kmečko-obrtniški družini Ahčin in kiparju Francetu Ahčinu; v razstavišču pa občasno razstavlja mlada domžalska umetnica Darja Remc.
Odprti bomo od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
Dobrodošli.
Avtorica: Petra Petravič