Ne podcenjujmo mladih bralcev

Približuje se zaključek 12. mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom 2022 z naslovom Do konca in naprej. Festival, ki je namenjen branju, ustvarjanju mladih in stiku bralcev z literarnimi ustvarjalci. Kako so vsa ta leta doživljali festival njegovi organizatorji, kaj jim je najbolj ostalo v spominu in v čem so jih izdelki mladih tudi osebnostno obogatili, oziroma jim ponudili priložnost, za še kakšen dodaten vpogled v že poznana dogajanja, smo se pogovarjali z Niko Susman, urednico pri založbi Miš, ki je zadnjih nekaj let koordinirala literarni festival. Povsem iskreno je z nami spregovorila o svojih doživljanih in izkušnjah, ter ob koncu pogovora nekaj spodbudnih misli namenila tudi mladim. Vabljeni k branju.

Otroci in mladi z njihovim načinom razmišljanja, opažanja, sporočanja in povezovanja stvari, širijo naša obzorja in ob tem odpirajo marsikatera vprašanja.

Tako je, z našimi dogodki na Slamnikarskem sejmu končujemo letošnji festival, ki se je po dveh letih v večini končno spet odvil v živo. Bistvo našega festivala je ravno stik bralcev z literarnimi ustvarjalci, zato je medsebojna komunikacija temeljnega pomena. Učenci najprej berejo književna dela, nato se na obisk pripravljajo (rišejo in ustvarjajo, postavljajo razstave …). Na srečanjih v živo imajo možnost, da na mestu samem postavljajo vprašanja tistim, ki literaturo dejansko ustvarjajo. Tematsko smo se letos posvetili pustolovščinam in zgodovinskim delom ravno zaradi velike priljubljenosti zbirk Zgodbe s konca kamene dobe Sebastijana Preglja in Ognjeno pleme Igorja Karlovška med mladimi bralci. Je pa tudi izbira festivalskih tem in usmeritev dvosmerna pot. Mi sledimo zanimanju bralcev, hkrati pa tudi ponujamo vsebine, ki se nam zdijo pomembne, ki jih morda otroci še ne poznajo.

Prepričana sem, da je bila vsaka izvedba drugačna, pa vendarle posebna. Kaj se vam je v vseh teh letih najbolj vtisnilo v spomin? Kar, kar Vas je morebiti presenetilo?

Vsako leto nas motivirajo in navdahnejo bralke in bralci, ki se naših dogodkov udeležujejo, in seveda njihove mentorice in mentorji, ki že leta vztrajajo z nami. V spomin se mi vedno znova vtisne festivalsko vzdušje – lepo okrašeni razredi in dvorane, izdelki in razstave, ki jih ob obiskih pripravijo otroci, neposredna in iskrena vprašanja iz publike, dejstvo, da so na naše obiske res pripravljeni. V kar nekaj osnovnih šolah in knjižnicah so na primer Sebastijana Preglja pričakala kolišča. Ogromno truda in raziskovanja je potrebnega za take izdelke!

Vsako leto na festival povabimo tudi tuje pisateljice in pisatelje. Letos smo bili zelo veseli spletnega obiska priljubljenega in mednarodno prevajanega avstralskega pisatelja Barryja Jonsberga. Pogovor, ki ga je vodil Boštjan Gorenc Pižama, si je mogoče ogledati na našem YouTube kanalu in ga res priporočam. So pa bila z nami že tudi druga velika literarna imena, med drugim Morris Gleitzman, Anna Woltz, Toon Tellegen, Marjolijn Hof in Kevin Brooks … Posebna omemba pa gre zagotovo našemu strokovnemu srečanju, ki se ga vsako leto udeleži več ljudi. Pandemija nas je naučila, da je hibridna izvedba dobra rešitev, doseg boljši, saj kdor želi, lahko posluša v živo v Knjižnici Domžale, preostali pa iz udobja svojih domov. Na tem mestu se posebej zahvaljujem tudi vsem knjižnicam soorganizatorkam in našim dolgoletnim podpornikom, Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije in Občini Domžale.

Prebirali ste dela mladih. Vas je morebiti kaj fasciniralo, se Vas na poseben način dotaknilo, Vas morda navdahnilo?

Vsako leto razpišemo ustvarjalni natečaj za mlade iz 2. in 3. triletja osnovnih šol ter za srednješolce – na literarnem in likovnem področju, v zadnjih letih smo dodali še video kategorijo. Izjemno veseli smo, da je na natečaj tudi letos prispelo zelo veliko število prispevkov – skupno smo prejeli 127 prispevkov iz 34 različnih šol, literarnih prispevkov je bilo 61, približno enako zastopani so bili likovni, prispelo jih je 65, ter 1 video prispevek. Komisijo so sestavljali Tilka Jamnik, promotorka branja v imenu Miš založbe, Stanka Zanoškar iz Knjižnice Domžale in ilustrator Ivan Mitrevski. Mladi so se lotili pustolovske in zgodovinske tematike, razmišljali o razlikah med sedanjostjo in preteklostjo, se odzivali na zgodovinske dogodke v različnih književnih zvrsteh, risali so pustolovske stripe in druga likovna dela. Mnogi prispevki so se na tak ali drugačen način dotaknili trenutne družbene situacije – tako smo lahko brali tudi razmišljanja o vojni v Ukrajini, mnogi prispevki pa so se dotaknili tudi podnebne krize, ki mlade še kako zadeva in zanima.

Otroci so naši največji učitelji. Vsakič znova nam povsem nehote in spontano postavijo ogledalo, kjer lahko uzremo marsikaj, kar nas nagovori in spodbudi k premisleku. Premisleku o nas samih. V čem imate občutek, da Vas je vaše dosedanje delo, ki vključuje stik z mladimi in odkrivanje njihovega načina razmišljanja, čutenja, etc obogatilo? Do kakšnih novih uvidov, spoznanj ste prišli?

Predvsem se zavedam, da se mladih (bralcev) ne sme podcenjevati. V razredu moje četrtošolke so se nedavno na primer veliko pogovarjali o politiki, o vojni, o aktualnih razmerah. Takšne zgodbe slišim tudi od drugod. Otroci razmišljajo o naši družbi, zato jim je treba ponuditi dobre vsebine, o katerih lahko debatirajo, ki jim razširjajo obzorja in v sebi nosijo pomembna sporočila. Sama čutim veliko odgovornost pri izbiri knjižnih prevodnih del. Kakšne teme odpirajo? Se bodo zgodbe bralcev dotaknile? Jih bodo vzeli v roke? Tudi na festivalskih dogodkih se včasih razvijejo prave debate in naši avtorji in avtorice nam povedo, kako pomembna so jim ta srečanja z mladimi. Otroci so neposredni, igrivi, včasih kritični, predlagajo nadaljevanja in spremembe zgodb. In prav ta živahnost je srž festivalskih dogodkov.

Razglasitev nagrajencev je vedno precej čustven trenutek, saj nekaterim prinese dodatno veselje, drugim pa kanček razočaranja, ampak vsi vemo, da si ne glede na končni izbor, vsak zasluži srčno in iskreno pohvalo ter zahvalo. Za pogum in pripravljenost sodelovati. Za odločitev in uporabljen čas ter pripravljenost z drugimi deliti svoja razmišljanja in čutenja. Včasih je potrebno kar veliko poguma za tovrstno dejanje. Kaj bi jim želeli sporočiti?

Za pisanje, risanje, ustvarjanje (in vse drugo, kar počnemo tudi sicer!) je potrebne veliko vaje, vztrajnosti in kot ste rekli – poguma. Nikomur ne uspe iz prve, dober tekst nastaja počasi, slog risanja je z vsako risbo boljši. Dobro si je vzeti čas, preobračati stavke, koncepte, razmisliti, o čem bomo pisali in zakaj. Naj se sliši še tako klišejsko, ampak vsi ti drobni, »neuspeli« poskusi, se gradijo v nekaj, kar pa nekoč morda bo uspelo. Ravno ta pot, vztrajnost, je v resnici najbolj pomembna, tudi na drugih življenjskih področjih.

Precejšen del programa bo namenjen našim najmlajšim, saj bo poleg branja pravljic na sporedu tudi delavnica risanja obrazov z ilustratorjem in pa znanstvena delavnica za otroke. Tudi odrasli se pogosto radi preizkusimo v najrazličnejših dejavnostih, saj nas veselje in navdušenje otrok pogosto nagovori, da se jim pridružimo.

Izredno se veselimo naših zaključnih dogodkov, ki se bodo odvili v soboto, 11. junija, v sklopu Slamnikarskega sejma v Domžalah. Nina Mav Hrovat bo prebrala pravljici Miška želi prijatelja in Posluh, jazbec gre!, Ivan Mitrevski bo vodil delavnico poslikave obraza, v navezavi s češko knjigo Zatipk in Flek, ki smo jo v Miš založbi izdali lani, pa bosta potekala dva dogodka, najprej odkrivanje sveta škratov entropov z Mašo Jazbec in nato še znanstvena delavnica o razpadanju snovi s Sebastjanom Kovačem in Klaro Jurečič, ki je tudi trajnostno naravnana. Tovrsten zaključek festivalskega dogajanja, na katerem bomo razglasili tudi nagrajenke in nagrajence ustvarjalnega natečaja, je letošnja novost in toplo vabimo vse male in velike, da se nam pridružijo.

Obiskovalci slamnikarskega sejma bodo imeli tudi priložnost prisluhniti pogovoru s Tadejem Golobom, avtorjem knjige Kam je izginila Brina, (založba Miš), ki je doživela ponatis. Kako se je začela pisati zgodba o vašem sodelovanju?

Knjiga Kam je izginila Brina je izšla že leta 2013. Takrat je pisatelj poiskal stik z založbo prek skupne prijateljice, ljubiteljice mladinske književnosti, in ker gre za odlično knjigo seveda nismo oklevali z izdajo. Knjigo je ilustrirala Milanka Fabjančič. Ker je prva izdaja razprodana, smo jo letos ponatisnili in Tadeja Goloba – seveda! – povabili na pogovor. Naj omenim še, da bil roman leta 2014 uvrščen med Bele vrane (White ravens), izbor najboljših mednarodnih mladinskih knjig, ki ga vsako leto pripravlja Mednarodna mladinska knjižnica v Münchnu. Leta 2014 pa je bil nominiran tudi za večernico.

V založbi Miš si prizadevate spodbujati mlade k branju, tudi s pomočjo izdaje kakovostnih knjižnih del, tako izvirno slovenskih kot prevedenih, s fokusom usmerjenim na kakovost besedil. Usmerili ste se v raziskovanje potreb in želja slovenskih bralcev različnih bralnih sposobnosti in našli načine, kako jim približati kakovostne knjige. Sama dostopnost pa je včasih pogojena tudi s finančnimi zmožnostmi, v ta namen ste letos za obiskovalce slamnikarskega sejma in vašega kotička pripravili posebne ugodnosti.

Tako je, naše knjižne uspešnice bo mogoče kupiti po znižanih, sejemskih cenah, pripravljamo pa tudi akcijo 3 za 15, na kateri boste lahko kupili nekoliko starejše naslove, in sicer 3 izvode po ceni 15 evrov.

Avtor: Petra Petravič; Foto: založba Miš