Mateja A. Kegel o disleksiji in knjigi Ko črke zaplešejo v Knjižnici Domžale
So otroci, ki radi berejo, in so otroci, ki jim branje predstavlja velik izziv. Marsikateri med njimi ima disleksijo, stanje, pri katerem črke plešejo, včasih celo spolzijo iz knjige, njihovi mali možgančki pa jih težko ujamejo in povežejo v celoto. Marsikateremu otroku niti ni treba imeti disleksije, da bi mu branje povzročalo nelagodje in težave pri povezovanju črk v besede ter besed v povedi. Enako velja za odrasle. Zato je nastala knjiga “Ko črke zaplešejo” s 25 zgodbicami za otroke, ki jih branje (še) ne zabava. Knjiga na izviren način, skozi otroške oči, osvetljuje izzive in posebnosti disleksije ter ponuja globlji vpogled v svet posameznikov, ki živijo s to značilnostjo.
V Knjižnici Domžale je v ponedeljek, 3. marca 2025, potekala predstavitev knjige Mateje A. Kegel z naslovom “Ko črke zaplešejo”. Predstavitev knjige je pospremila okrogla miza, na kateri so o problematiki iskreno spregovorili zaslužna prof. dr. Ana Kranjc, psihologinja in andragoginja, Gojmir Lešnjak – Gojc, priznani slovenski igralec, režiser, glasbenik in pedagog, ter Mateja A. Kegel, avtorica 22 knjig za otroke, mladino in odrasle. Pogovor je moderiral Marko Jeran, raziskovalec Instituta Jožef Stefan Ljubljana. Na okrogli mizi so spregovorili o številnih izzivih, s katerimi se srečujejo otroci in odrasli z disleksijo, pa tudi tisti, ki se branju iz različnih razlogov še izogibajo. Razpravljali so o praktičnih pristopih, podpornih mehanizmih in priložnostih za dislektike, ki lahko pripomorejo k lažjemu učenju in vključevanju v družbo. Spregovorili so tudi o tem, kako prepoznati vzroke za učne težave, odvračanje od branja in izogibanje šolskim dolžnostim pri otrocih ter kako priti do prave diagnoze.
Prof. dr. Ana Kranjc, psihologinja in andragoginja, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, je prejemnica državnega priznanja Red za zasluge Republike Slovenije in največjega mednarodnega priznanja na Ohio University – sprejem v Dvorano slavnih s področja izobraževanja odraslih. Je soustanoviteljica in predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje in Inštituta za disleksijo. Prof. dr. Ana Kranjc pravi, da je disleksijo ključno odkriti in nasloviti čim bolj zgodaj. Prve znake te nevrorazvojne motnje je mogoče prepoznati že v predšolskem obdobju, še preden se otrok seznani z učenjem branja in pisanja. Ključno vlogo pri zgodnjem odkrivanju disleksije ima otrokova družina. Čeprav so na voljo specializirani javni mehanizmi, so starši pogosto prvi, ki odkrijejo simptome disleksije pri predšolskih otrocih. Disleksija je učna motnja, za katero so značilne težave pri prepoznavanju zvočne oblike besed ter povezave med zvočno obliko, zapisanimi črkami in besedami.
Večina otrok in odraslih z disleksijo se sooča s splošnimi težavami pri branju, kar je tako značilen pojav, da je celotna nevrološko-psihološka značilnost teh oseb dobila ime iz latinske besede dislegere, ki pomeni nesposobnost branja. Disleksija ni povezana z otrokovo inteligenco, saj veliko dislektikov zaposluje prav ameriška NASA. Disleksija prizadene tisti del možganov, ki je ključen za prepoznavanje jezika. Čeprav disleksije pri otrocih ni mogoče pozdraviti, obstajajo različne oblike pomoči, ki so zelo učinkovite. Najpogostejša je razvojna disleksija, ki se običajno izrazi v šolskem okolju.
Pri razvojni disleksiji ločimo tri različice:
- Površinska ali pravopisna disleksija – vpliva na vidno polje branja, otroci se zato odločajo za fonološke strategije.
- Fonološka disleksija – predstavlja izziv pri branju zelo dolgih ali neznanih besed.
- Globoka disleksija – težja oblika, pri kateri ima oseba težave na fonološkem in vidnem področju.
Nekaj besed je spregovoril tudi Gojmir Lešnjak – Gojc, priznani slovenski igralec, režiser, glasbenik in pedagog, ki je sam dislektik. Kot pravi, je najpomembnejša podpora staršev. Poudarja, da disleksija pri otrocih ni katastrofa in da je optimizem ključ do uspeha. Izpostavil je tudi potrebo po spremembi šolskih programov, da bi se otrokom omogočilo, da izživijo svoje otroštvo in mladost brez pretiranih pritiskov.
V Ljubljani, okoli Kolinske, obstaja inštitut, kjer pregledajo otroka in mu lahko ponudijo posebne barvne folije in očala brez dioptrije, ki pomagajo pri lažjem branju. Na okrogli mizi so odgovarjali tudi na vprašanja obiskovalcev o disleksiji. Dogodek je bil zanimiv in poučen.
Mateja A. Kegel je avtorica 22 knjig za otroke, mladino in odrasle ter mama hčerke z disleksijo. Njena knjiga prinaša 25 zgodbic, oblikovanih za otroke z disleksijo. S preprostimi, a zabavnimi zgodbami spodbuja radovednost, vztrajnost in veselje do branja. Knjiga je zasnovana tudi kot podpora staršem, ki želijo otrokom približati branje na prijazen in dostopen način.
Več pa v zanimivem videu.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
