Maša Ogrizek za knjigo Lisičja luna prejela 26. večernico

Tik pred iztekom letošnjega septembra, so v Gledališču Park v Murski Soboti na srečanju mladinskih pisateljev Oko besede, podelili že 26. večernico. Gre za osrednjo slovensko literarno nagrado na področju otroške in mladinske književnosti, ki se od leta 1997 podeljuje najboljšemu mladinskemu literarnemu delu minulega leta. Letošnjo večernico je tako prejela Maša Ogrizek za knjigo Lisičja luna (založba Miš).

Za večernico so se potegovala vsa izvirna pesniška, prozna in dramska besedila za otroke in mladino, ki so izšla v preteklem letu ali imajo letnico 2021 v knjižni obliki pri kateri od slovenskih založb ali v samozaložbi. Petčlanska žirija je upoštevala dela, ki so jih avtorji, založniki, institucije, društva in posamezniki poslali v dveh izvodih do 30. maja 2022.

Žirija v sestavi Melita Forstnerič Hajnšek, Dragica Haramija (predsednica), Darka Tancer-Kajnih, Alenka Urh in Barbara Zorman je v ožji izbor izmed 12 knjig uvrstila Ireno Androjna, Jano Bauer, Natašo Konc Lorenzutti in Vinko Möderndorfer, medtem, ko je za letošnjo 26. večernico nominirala Mašo Ogrizek za knjigo Lisičja luna.

Utemeljitev za večernico 2022

Skozi pripoved nas vodi dvanajstletna Zoja, ki jo je usodna nesreča ponesla v čarobni zimzeleni gozd. Tam spozna štiri prijatelje: osemletnega Benjamina, enajstletno Sofijo, trinajstletno Medejo in Arturja. Vsi otroci so se že začeli spreminjati v živali. Če v času dveh polnih lun ne najdejo poti iz čarobnega gozda, se bo njihova preobrazba dovršila in postali bodo svete živali.

Gre torej za fantastično pripoved v izmišljenem svetu. Ta pa bralca ne poskuša pritegniti z literarnimi posnetki posebnih učinkov ali z eksotiko. Prav tako ne gre prvenstveno za poskus, da bi fantastični svet (z umetniškim potujevanjem) držal ogledalo dejanskemu, čeprav je v čarobnem zimzelenem gozdu Lisičje lune mogoče prepoznati številne znane pojave.

A čarobni zimzeleni gozd je več kot alegorija; je mitski kraj. Bralce, ki stopijo vanj, vabi k razmišljanju o naravi časa, odnosu do smrti, usode, svobode, skupnosti, narave. Mitsko – pravljični kronotop čarobnega gozda je zamejen z magičnim risom – reko časa in štirimi živalskimi varuhi, ki so hkrati ugrabitelji, saj so otroke iztrgali iz njihovih dotedanjih življenj.

Vprašanja in odgovori se, skratka, prepletajo v krogu kot uroboros. Otroci, vzgojeni v pozitivistični doktrini, se težko privajajo ambivalentnemu in fluidnemu mitskemu svetu. Ko se Sofija, najbolj racionalna izmed otrok, upre navideznemu neskladju v poteku dogodkov, ji deklica, ki se spreminja v medvedko, odvrne: »Kdaj se boš že sprijaznila, da ni vse na svetu logično? Spreminjamo se v živali! Si kdaj mislila, da bo kaj takega mogoče?« Preobražanje otrok v živali kulminira v opisih njihovega sanjskega vživljanja v nečloveško perspektivo. Gre za enega najradikalnejših in hkrati najlepših umetniških prebojev knjige.

Krog, ključni simbol pripovedi, nakazuje tudi srečo ter svobodo, ki jo otroci najdejo v svojem plemenu, v povezanosti – ne le s soljudmi in z znanim svetom, temveč tudi s slutnjami sveta onkraj. Je odrešitev od samote, ki je otroke težila pred prihodom v gozd. Zoja kot lisička tako občuti, kako majhen delček neskončnega vesolja je in kako brezmejno vesolje utripa v njej.

Naslovnica poustvari žametno teksturo temnega gozda, v katerega vabijo svetle oči lisičke in roji kresnic. Ilustratorki Tini Dobrajc uspe v celostranskih ter manjših, v tekst vpetih ilustracijah, pričarati bogastvo odtenkov, ki jih v temo vnašajo luna, zvede in drugi naravni viri svetlobe. (Celotna utemeljitev za večernico je objavljena tukaj).

Petra Petravič;  Foto: založba Miš