Ko se približujejo praznični dnevi, se ponovno poveča zanimanje za ročno izdelana darila – tista, ki nosijo toplino doma, vonj lesa in zgodbo, ki jo lahko ustvari le človek z iskreno predanostjo. Eden takšnih ustvarjalcev je Sebastjan Zajc iz Sv. Mohorja pri Moravčah, ki ga mnogi iz okolice že dobro poznamo po njegovih lesenih uhanih, metuljčkih in novoletnih okraskih, morda pa ga še bolj poznamo pod blagovno znamko Zajchek WOODS.
Ko se Sebastjan razgovori in pripoveduje o svojem delu, iz njegovih oči letijo iskrice strasti, besede pa poslušalca same prenesejo v njegovo delavnico, kjer bi se tudi sam z navdušenjem preizkusil v žaganju, brušenju in poliranju prečudovitih lesenih izdelkov.
Sebastjan, zakaj prav les? Kaj vas je navdihnilo?
Živim sredi gozda in do prvega soseda imam en kilometer. Doma imamo kmetijo in veliko domačih dreves. Kot otroci smo pogosto gradili hiške na drevesih, bunkerje … in les je bil del našega vsakdana. Mislim, da je k temu prispevalo tudi to, da je moj stric tišler – od njega sem dobil ogromno idej in navdiha.
Moj prvi pravi navdih je bil leseni metuljček, ki sem ga dobil za 30. rojstni dan. Najprej sem jih izdelal samo za prijatelje, ki sem jih povabil na svojo zabavo, a sem kmalu povsem nepričakovano dobil prva naročila. Hitro so me opazili tudi rokodelci v Moravčah – od tam je šlo samo še navzgor. Že osem let sem član njihove skupnosti in za vso pomoč ter podporo sem jim resnično hvaležen. Ne vem, če bi brez Rokodelskega centra Moravče in gospe Branke Bizjan bil Zajchek WOODS to, kar je danes.
Katere vrste lesa uporabljate? Uporabljate zgolj slovenski les?
Da, v glavnem uporabljam domači slovenski les. Imam odličnega lokalnega dobavitelja iz Komende, s katerim krasno sodelujeva. Najpogosteje uporabljam slovenski oreh in divjo češnjo. Preizkusil sem več vrst lesa, še posebej za uhane, a sem mnenja, da prav iz oreha nastanejo najlepši kosi drobnega nakita. Včasih uporabim tudi javor. Metuljčke najraje izdelujem iz češnje, saj je njen les gladek in mehak ter se lepo oblikuje. Tudi za izdelke, pri katerih stranke naročijo graviranje, zelo rad uporabim češnjo – daje izjemno čisto in elegantno linijo.
Vedno se najprej pogovorim s stranko. Povem tudi svoje mnenje, saj ni vsak les primeren za vsako stvar, a na koncu se vsak sam odloči.
Včasih naročim tudi les iz tujine, recimo ameriški oreh, ki je temnejši in trši. Občasno ga uporabim za metuljčke ali kakšno posebno individualno naročilo, saj je dražja vrsta lesa. Metuljčke izdelujem tudi iz lesa wenge iz Afrike. Ta je temnejši in precej trši, zato ga je težje oblikovati, a ko ga na koncu poliram, se res lepo sveti.
Kje nastajajo vaši izdelki?
Ko se je povpraševanje po mojih izdelkih povečalo do te mere, da jih nisem mogel več delati v domači kurilnici, sem si uredil svojo delavnico v dveh sklopih. Takrat sem dokupil tudi veliko opreme – tračno žago, tračni brusilnik, lasersko-gravirni stroj. V prvem prostoru načrtujem nove izdelke, rišem in opravim laserski izrez, v drugi sobi pa pridejo na vrsto bolj groba dela, kot so žaganje, brušenje, skobljanje … Najlepši del pa je, ko si vzamem trenutek za premor in pogledam skozi okno svoje delavnice, od koder imam krasen razgled na Triglav in Veliko planino. Ko barvam uhane, si rad prižgem radio, saj me glasba sprosti in pri delu še bolj uživam.
Veliko pomoči prejmem tudi s strani domačih – največ od punce in mame, ki je »taglavna« pri šivanju blaga in elastike na metuljčke.
Bližajo se prazniki, čas obdarovanja. Kako se to odraža v vaših izdelkih?
Trenutno je zelo velik poudarek na okraševanju doma. Veliko povpraševanja je po okraskih za smrekico. Vsako leto izdam nekaj novih motivov, pripravim pa tudi personalizirane – z imeni, recimo.
Spomnim se, da so bile pred nekaj leti zelo popularne spiralne smrekice, letos pa pravila ni. Ljudje naročajo zelo različno. Največ povpraševanja pa je še vedno po ženskem nakitu – uhanih, zapestnicah … Čeprav je tudi naročilo metuljčkov zavidljivo visoko, kar me zelo veseli. Med nakupovanjem daril ljudje radi posežejo tudi po lesenih novoletnih voščilnicah in darilnih škatlah, recimo za vino.
Dekleta imajo rada nakit s kristalčki, zato sem se povezal s podjetjem Swarovski in pridobil njihov certifikat, torej dovoljenje, da lahko njihove kristale vgradim v svoj nakit. Veliko zanimanja med izbiranjem novoletnih daril je tudi za uhane za ušesa brez luknjic.
Vas bomo imeli priložnost srečati na kakšnem božičnem sejmu?
Letos ne bom imel stojnice na nobenem sejmu, saj se mi časovno žal ne izide. So pa moji izdelki na voljo v lokalnih trgovinah in drugod po Sloveniji. In sicer v Moravčah v cvetličarni Cvetje Gabi, v Lukovici v Cvetličarni N&M, potem pa tudi v Domžalah, Ljubljani, Kranjski Gori, Bohinju, Mozirju, Portorožu, Šmarju pri Jelšah, Majšperku, Zgornji Polskavi, pa tudi na Veliki planini, Trojanah, Ptuju in na Bledu.
Graviranje in personalizacija sta v zadnjih letih zelo priljubljena. Kako pogosto vas stranke prosijo zanju?
Zelo pogosto – še posebej pri darilih. Botri, poročne priče, učenci za učiteljice, vzgojiteljice … Stranke želijo, da ima darilo pomen, da je osebno. Graviranje pogosto naredi izdelek še bolj poseben. Najraje predlagam, da se posvetilo zapiše na škatlico ali na leseno ploščico, ker je tam več prostora za lepo besedilo. Na sam izdelek ga sicer lahko dam, a prostor je omejen.
Pripravljam tudi polizdelke, ki jih nato drugi ustvarjalci dokončajo po svoje – to je postalo presenetljivo priljubljeno.
Kaj vas še vedno preseneti pri delu z lesom, kljub temu da ga obdelujete že dolga leta?
Da je vsak kos neponovljiv. Dva kosa iste vrste lesa se lahko na stroju obnašata popolnoma različno. Včasih se zgodi, da te preseneti grča, tekstura ali smer vlaken – in ti v trenutku spremeni načrt. Prav to je razlog, zakaj je vsak izdelek unikaten in nikoli popolna kopija drugega.
Včasih me preseneti tudi domišljija, kaj vse si ljudje naročijo. Nekoč me je klicala skupina dijakov, ki so želeli svojemu profesorju podariti uhan v obliki kranjske klobase. Ali pa, ko je skupina sodelavk podarila pol metra visok leseni penis sodelavki, ki je šla v pokoj. Nanj sem napisal tudi verz in jih vse podpisal.
In za konec še nekoliko drugačno vprašanje. Če bi morali iz lesa ustvariti izdelek, ki bi simboliziral vas osebno – kaj bi bilo to?
Vsakakor metuljček (smeh).
Avtor: Ana Britovšek Kunšek; Foto: Zajchek WOODS
Related
