Kako doma vzgojiti sadike zelenjave?

Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, oddelek za kmetijsko svetovanje, izpostava Domžale, je v dvorani Kulturnega doma Antona Martina Slomška v sredo, 4. februarja, pripravil zanimivo predavanje specialistke za zelenjadarstvo Marijane Kos.

Preden smo prisluhnili neštetim podrobnostim pri vzgoji sadik, je zbrane nagovorila terenska kmetijska svetovalka Pavla Pirnat, ki se je zahvalila Občini Lukovica za razumevanje in podporo pri organizaciji predavanj, saj je, kot je dejala, to prvo predavanje v sklopu predavanj, ki jih bodo pripravili v tem in prihodnjem letu.

Rastlina je kot človek

Poleg številnih nasvetov sta se dve stvari dotaknili mnogih, ki smo bili prisotni v dvorani, in sicer, da je rastlina kot človek. Starejši kot smo, težje prenašamo spremembe, in da če je mlada rastlina zdrava, je večja možnost, da bo zdrava tudi odrasla rastlina.

Marijana je začela od začetka – od semena – in ob tem izrazila žalost, da nimamo več domače semenarske proizvodnje. Nadaljevala je z zemljo, lončki ter postopki kaljenja do končnega produkta, torej sadike.

Postavlja se vprašanje, zakaj sadike in ne seme. Nekatere vrtnine v našem podnebju ne bi dajale pridelka, če bi jih sejali neposredno, saj nekatere plodovke potrebujejo višjo temperaturo za kaljenje in rast. Poraba semena je manjša, hitrejše je vrstenje posevkov, lahko so trije posevki v isti zemlji v eni sezoni.

Pogoji za uspešno vzgojo: zemlja, toplota in voda

Pogosto se setve ne obnesejo najbolje zaradi prehladnega ali pretoplega vremena. V slabši zemlji drobno seme težko kali, zato je vznik neenakomeren, s tem pa tudi več plevela in manjši pridelek.

Tako kot vsaka stvar ima tudi vzgoja sadik slabo stran, ki pa po mojem prepričanju ne pretehta dobrih. Slabosti so predvsem te, da s sadikami prinesemo bolezni in škodljivce, kot so polži, listne uši, tripsi, ogorčice, da opuščamo lastno razmnoževanje vrtnin in lastno vzgojo sadik iz svojega semena ter da za vzgojo sadik potrebujemo rastlinjak.

Razložen je bil tudi postopek setve v gojitvene plošče in nato skrb za rastline, s poudarkom na zemlji, toploti, zalivanju in prezračevanju. Posebej pomembno je, da rastline zalivamo kapljično in da čez noč niso mokre, kajti to pomeni večjo možnost okužb.

Temperatura in zalivanje – ključ do zdravih rastlin

Vsaka rastlina potrebuje podnevi drugačno temperaturo, ponoči pa ta ni enaka dnevni, temveč je za nekaj stopinj nižja. Tako kot sta temperatura in svetloba pomembni pri vzgoji rastlin, tudi zalivanje zahteva nekaj znanja, saj je odvisno od temperature, svetlobe in načina zalivanja – rošenja ali namakanja – ter od časa, običajno dopoldne dvakrat dnevno. Sadike, ki so dane v grudo ali kocko, morajo imeti to vedno vlažno.

Pri rastlinjakih je poleg zračenja pomembno posebno pozornost nameniti temperaturi, saj je čez dan lahko več kot 40 stopinj, ponoči pa pade na 20 ali manj, kar lahko povzroči resne težave pri kaljenju.

Beseda je nanesla tudi na manj zahtevne rastline, kot so čebula, pozne kapusnice, peteršilj, endivija, radič, kitajsko zelje in solata, ter na zahtevnejše, kamor sodijo paradižnik, zgodnji fižol, paprika, jajčevec, zgodnje kumare in bučke.

Govora je bilo tudi o primernem času za vzgojo sadik ter o kasnejšem dodajanju gnojil in substratov. A ne le to – beseda je tekla tudi o zemlji, v nadaljevanju pa še o škodljivcih na vrtu in o uporabi hlevskega gnoja, vendar že po zaključku predavanj, ko vprašanj za svetovalko kar ni hotelo biti konca.

Predavanje je odgovorilo na mnoga vprašanja in če je katero še ostalo, bo nanje odgovorila sredi leta, ko pripravljajo delavnico na eni izmed kmetij. O tem, kdaj in kje bo delavnica, bo obveščeno v lokalnih časopisih pod rubriko Svetuje vam Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, oddelek za kmetijsko svetovanje, izpostava Domžale.

DJD