Kaj nam ima Trubar povedati danes?
“Stati inu ostati”, bomo danes zagotovo ponovno obudili in slišali večkrat. Napočil je dan, ko se spominjamo rojstva velikega Slovenca, izjemnega domoljuba. protestanta in prodornega ljubitelja slovenskega jezika Primoža Trubarja. Rodil se je okoli teh dni v juniju leta 1508.
V resnici ni samo kriv, predvsem je odgovoren, da smo Slovenci dobili prve knjige, iz katerih se lahko sami učimo in beremo navodila in sporočila Svetega pisma, kot ga vsak lahko razume in po njih tudi živi. To je bilo njegovo osnovno življenjsko vodilo kot duhovnika protestanta, reformatorja. Bil je velik človek svojega časa in hvaležni smo mu za pisano besedo v jeziku, ki nas tudi z njegovo močjo, napredno ter potrpežljivo tudi danes opogumlja, bogati in spominja, da tudi sami ljubimo slovenski jezik in kulturo.
Njegova duhovniška pot je bila povezana s številnimi jeziki in tudi velikimi podporniki, ki so ga spodbujali v novodobnih razmišljanjih takratnega časa. Motila so ga neskladja zapisane božje besede in kako se je udejanjala v cerkvi. Kot Martin Luter v Nemčiji se je tudi Primož Trubar oprijel misli, da je potrebna reformacija, prenova cerkvenega reda in delovanja. Nujno je pisati in pridigati v jeziku, ki je blizu ljudem. Duhovniki so opravljali latinske maše, ki jih verniki niso razumeli, tja so prihajali iz strahu pred boleznimi, nesrečami in težkim življenjem. Cerkev je v tistem času služila z odpustki, ki so jih ubogi verniki plačevali za dušni mir. Duhovniki so imeli prepoved, da bi se poročili in si ustvarili družino. Trubar se je kot protestantski duhovnik poročil s slovenko iz Kranja, Barbaro Sitar in sta imela štiri otroke. Večino skupnega življenja so živeli v Nemčiji.
Živel je polno in plodno. Njegov življenjepis je zares izjemen. Doživel je številna mesta učenja in študija, od Reke, Rima, Salzburga, Trsta in Dunaja. Sledila so številna mesta duhovniškega službovanja: Laško, Ljubljana, Trst ter nemška mesta, kjer je tudi večinoma pridigal, ustvarjal, skrbel za svojo številno družino in mentoriral Jurija Dalmatina. Umrl je v visoki starosti – star 78 let. Na žalost so njegove knjige tudi gorele in je bil v Sloveniji zaradi svoje čiste in preproste vere večkrat preganjan ter izgnan kot protestant.
Slovensko je pisal je najprej v gotici (Katekizem in Abecednik iz leta 1550), ki ju je kasneje nadomestil z latinico in s tem nadaljeval ter udejanjil slovenski jezik, kot je v uporabi še danes. Za svoje podvige je uspel pridobiti visoko finančno podporo in knjige na skrivaj tovoril iz Nemčije v naše kraje v sodih za vino. Nekateri pravijo, da je bilo to popolnoma normalno in celo praktično, saj tako knjige ni dosegla vlaga, največja uničevalka knjig.
Kako je Trubar pisal v izvirniku v sredini 16. stoletja si lahko ogledamo in preberemo na strani https://trubarforum.si/. Zanimiv je tudi članek o epidemiji tistega časa in treh resnicah, kot jih je zapisal ob širjenju Kuge po Evropi in tudi naših krajih.
“V preteklih štirih tednih je tukaj na Gorenjskem in Dolenjskem, prav tako tudi v Benetkah, skoraj pri vsakem nepretrgano razsajal hud kašelj. Nekaj jih je umrlo, tukaj v Ljubljani kakih 30 oseb. Bog si ga vedi, kaj še bo. Sicer pa letos za kugo ni tukaj še nihče umrl. (Primož Trubar, Pismo Ungnadu 28. 11. 1562, Zbrana dela X, str. 167)
Drugih novic za vašo milost nimam, razen da je v Mariboru baje umrlo mnogo ljudi, enako v Varaždinu, na Ptuju je kuga izbruhnila v 5 hišah. Tudi na Vranskem nad Celjem je nekaj ljudi umrlo za kugo. (Primož Trubar, Pismo Ungnadu 18. 9. 1563, Zbrana dela X, str. 184)”
V preteklih štirih tednih je tukaj na Gorenjskem in Dolenjskem, prav tako tudi v Benetkah, skoraj pri vsakem nepretrgano razsajal hud kašelj. Nekaj jih je umrlo, tukaj v Ljubljani kakih 30 oseb. Bog si ga vedi, kaj še bo. Sicer pa letos za kugo ni tukaj še nihče umrl. (Primož Trubar, Pismo Ungnadu 28. 11. 1562, Zbrana dela X, str. 167) Drugih novic za vašo milost nimam, razen da je v Mariboru baje umrlo mnogo ljudi, enako v Varaždinu, na Ptuju je kuga izbruhnila v 5 hišah. Tudi na Vranskem nad Celjem je nekaj ljudi umrlo za kugo. (Primož Trubar, Pismo Ungnadu 18. 9. 1563, Zbrana dela X, str. 184)
Slovenci imamo radi Primoža Trubarja. Upodobili smo ga na 10 slovenskih tolarjih in kovancu za 2 evra Širom po Sloveniji je po njem poimenovana ulica ali trg. Imamo številne spomenike z njegovo podobo – na fotografiji je njegov kip v belem marmorju v Trubarjevem parku nasproti Moderne galerije na robu Tivolija v Ljubljani, ki mesto krasi že dobro stoletje.
Tudi člani Društva Skrinjca potujemo danes po Trubarjevih poteh in ohranjamo kulturo, ki nam jo je nesebično izročil v hrambo ter dostojno uporabo. Ljubimo slovenski jezik in se vsak dan kaj novega naučimo. Bralna kultura ohranja narod in gradi mostove med ljudmi ter nam daje moč.
Avtorica: Marija Komatar, predsednica društva Skrinjca
Viri: lastni, internetni.
Ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine Slovenije v svojem poslanstvu gojimo v Društvu Skrinjca.