Kaj je skupni imenovalec Arboretuma, mekinjskega samostana in domžalskih krajevnih skupnosti?

Odgovor je prepost: vse si deloma lastijo Mestni kino Domžale, ki je sicer doma v prostorih domžalskega kulturnega doma, mu pa je kot verjetno večini meščanov v teh dneh notri precej vroče, zato poleti rade volje išče zanimive lokacije na prostem…

Marsikatero področje v Domžalah ostaja nenaslovljeno, nepodpisano in nezaključeno. Vsekakor pa je vse nasprotno možno trditi za domžalski kino … Kot starši aktualnih generacij (in tudi kakšne pretekle, ki več ni v svoji najboljši kondiciji za obiskovanje kina) radi trdijo, da so v svojih rosnih letih precej radi obiskovali kino v Domžalah, ostaja tradicija vendarle tradicija, ki pa je v zadnjih letih doživela konkretno pomladitev in razširitev svojih dosežkov.

Kino in njegova uspešnost, ki sicer v prvi vrsti zavisi od tempa svetovne filmske industrije, doživlja v Domžalah svojevrsten razcvet. Morda na ogled resda ni vseh “mainstream” filmov, ki običajno polnijo največje kinematografe po svetu, pa naša platna ugledajo vsaj generalno gledano bolj kvalitetni filmi, pogosto producirani na evropskih tleh, in pa tisti, ki v naši bližini pobirajo takšne in drugačne festivalske nagrade. Vsekakor pa je trditi, da najudobnejši domžalski naslanjači, ki se poleti iz Bernikove dvorane preselijo v Arboretum Volčji Potok, ponujajo na ogled tudi največje svetovne uspešnice sodobnega časa. Lani sta bila to verjetno filma Barbie in pa Oppenheimer, ki ju tudi ljudje, ki v kino zaidejo zgolj na vsake svete čase, niso mogli prezreti.

Oba sta našla svoje predvajanje, kot bi se izrazili v prestolnici, kjer že vrsto let izvajajo projekcije na Ljubljanskem gradu, pod zvezdami. Ampak pod zvezdami na preseku domžalske in kamniške občine, v Arboretumu Volčji Potok. Ta bo letos polnil svoje zelenice s filmskimi navdušenci vse do 24. avgusta, ko bo na sporedu Jaz baraba 4, dan prej pa Severnjaška uteha Ste prvič slišali zanjo? V Domžalskem kinu je takih naslovov, ki gledalcev ne napadajo z največjih svetovnih platen, kar precej …

Jure Matičič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, pravi, da sam med umetniškimi in studijskimi filmi ne ločuje več, saj da mu je – kot prvemu človeku domžalskega kina, ki izbira vsebine za ogled v njem – “predvsem pomembno, da se v Mestnem kinu Domžale lahko gledajo dobri filmi. To je del kuriranega pristopa, za katerega smo se odločili že ob samem začetku, kot mestni kino na obrobju prestolnice skušamo predvajati različne filme in ustvarjali programe za kar se da različna občinstva. Vedno pa skušamo pri tem dosegati nove gledalce.”

Čemur pa upoštevaje vse pore, kamor se poskuša prikrasti domžalski kino, res ne gre oporekati. Po lanskem premoru, ko je bil Kamfest zaradi poplav solidarnostno odpovedan, se letos vrača v našo severno občinsko sosedo; seveda skupaj s projekcijami, ki jih zanje pripravlja Mestni kino Domžale.

Jure Matičič sodelovanje s Kulturnim društvom Priden možic, ki se podpisuje pod Kamfest, ocenjuje na visoko raven. “S festivalom Kamfest imamo že več kot desetletno partnerstvo, ki Mestni kino Domžale povezuje z največjim poletnim festivalom na tem koncu ljubljanske kotline in s tem tudi s pomembnim delom naše kino publike. Mestni kino Domžale je eden od koproducentov festivala, za tehnično plat projekcij poskrbimo mi, prav tako za izbor filmov,” dodaja direktor, in hkrati zatrjuje, da ostaja sodelovanje s Kamfestom “dragoceno partnerstvo, saj tam predstavljamo in promoviramo program matičnega kina v Domžalah”.

Projekcije v Arboretumu, ki so za gledalce plačljive in za katere mora gost odšteti 7 EUR, in udejstvovanje na Kamfestu, ki je letos v celoti brezplačen, kar zajema tudi predvajanja filmov, pa Mestni kino Domžale dopolnjuje tudi s Kinom v parku, ki običajno polni prve poletne noči junija in julija. Češminov park je letos od 27. junija do 13. julija zasedalo veliko platno Mestnega kina Domžale, na sedeže, še raje pa na od doma prinešene odeje je Kulturni dom Franca Bernika Domžale vabil povsem brezplačno, udeležba pa je bila kot vselej visoka.

Spraševali smo se, zakaj se brezplačne projekcije v Češminovem parku ne nadaljujejo skozi celo poletje, ampak dogajanje ugasne še pred vrhuncem poletja. Prvo ime domžalskega kulturnega doma pojasnjuje, da prvenstveno iz razloga, ker se filmske projekcije kmalu preselijo nekoliko severneje od mesta Domžale, kot že rečeno, v Arboretum, “kjer nam pogoji omogočajo drugačen program s premierami, predpremierami, posebnimi projekcijami in predvsem večjimi filmskimi naslovi, ki so nam lahko na voljo zaradi nadzorovanega vstopa v park,” je pojasnil Jure Matičič in v malce okrasnega papirja ovil naše vprašanje; gotovo pa brezplačne aktivnosti ne poznajo istih meja, kot jih plačljive, zato gre verjetno takšno odločitev pripisati finančnim perspektivam poslovanja osrednje domžalske kulturne ustanove.

Domžalke in Domžalci, nismo sicer prepričani, kako dobro pomnite koronske čase, ampak tedaj je Mestni kino Domžale svoje projekcije precej elegantno spravil kar v avtomobile. Avto kino je v tem času svoje domovanje našel na parkirišču ob kulturnem domu oziroma bivši Metalki v Domžalah. Izjemna udeležba in včasih celo razprodane vstopnice so tedaj pridoma polnile parkirna mesta. Zanimalo nas je, zakaj tako uspešen projekt, kot je Avto kino bil, ni našel svoje postkoronske edicije. Iz Kulturnega doma Franca Bernika Domžale so pojasnili, da prvenstveno iz razloga, ker je šlo za začasno reševanje takratnih težav z omejitvami glede gledalcev, sedaj pa lahko že tri leta nemoteno delujejo v dvorani, ki se ji je med tem pridružila še udobnejša mala dvorana Kinoklub.

Mestni kino Domžale pa vendarle ni zaspal na lovorikah uspehov, saj bo letos svoje razsežnosti premierno razširil na posamezne krajevne skupnosti. S projektom Kino iz kovčka želijo po vzoru potujočega kina, ki je po drugi svetovni vojni romal po odročnejših krajih okoli Lukovice in Moravč v svoje vrste privabiti prav vse, očitno pa bo še posebni poudarek na družinah, saj bo na ogled španski film Milosti polni, primeren za vse, starejše od 9 let. V prvi sezoni bo svoje mesto našel v krajevnih skupnostih Simona Jenka, v kateri bo “kovček” svojo potovalno epopejo začel 27. avgusta, in pa še v Krtini, Dobu in na Viru. Končna destinacija Kina iz kovčka, ki je za gledalce brezplačen, bo po napovedih Krajevna skupnost Dragomelj s tamkajšnjo osnovno šolo, ki bo na zadnji avgustovski dan tudi letošnja zadnja priložnost za filmske projekcije na prostem v občini Domžale.

Upamo, da smo s tem člankom razdražili vaše filmske brbončice, ki so lahko letos, sploh če ste ljubitelji kraljic poletja – komedij, posebej zahtevne. Gepack, Mala poredna pisma, Jaz, baraba 4, Kakšno življenje in Severnjaška uteha so komedije, ki bodo svoja predvajanja dočakala na prostem, najdemo pa tudi drame Odrešitev za začetnike, Klub čudežev in Rdeče nebo, ki s številnimi posrečenimi vložki bolj ali manj spominjajo na komedije.”

V četrtek, 25. julija, je Mestni kino Domžale v Arboretumu Volčji Potok predvajal italijansko komično dramo Jutri je nov dan, ki skozi cel film prikazuje zgodbo trpeče gospodinje po drugi svetovni vojni, ujete v primež svojega hladnokrvnega moža. Šele v zadnjih sekundah dobi film povsem drugačne, politične razsežnosti, ki gledalca spodbudijo k pogledu na film s povsem drugega zornega kota.”

Avtor: Rok Učakar Grašič, m. p.; Foto: Arhiv Domžalca